Tiskane izdaje
Na to, da je v ZDA veliko več samomorilcev med tistimi, ki so se nekoč borili za domovino, kakor med njihovimi civilnimi rojaki, že več let opozarjajo različne raziskave. V Pentagonu so že pred tremi leti ugotovili, da je zaradi samomora umrlo več aktivnih vojakov kakor v afganistanski vojni, njihovo junijsko poročilo pa je izzvalo pravi javni vihar.
»Eden na dan. Vsak dan en ameriški vojak naredi samomor. Zakaj vojska ne more premagati svojega najbolj zahrbtnega sovražnika?« so zapisali čez celo naslovnico zadnje številke revije Time.
Od začetka še vedno trajajoče vojne v Afganistanu do 10. junija 2012 je pod Hindukušem umrlo 1950 pripadnikov ameriških oboroženih sil. Irak, ki so ga napadli pozneje in se iz njega tudi že umaknili, je postal grobnica za njihovih 4486 kolegov. V tem času je naredilo samomor 2676 vojakov, marincev, letalcev, mornarjev, inženircev ...
Spopadi so lani še vedno zahtevali največ žrtev, 26 odstotkov, a je samomor premagal prometne nesreče, ki so bile prej najpogostejši »nevojni« vzrok za smrt v vojaških vrstah. Lani si je od vseh umrlih pripadnikov oboroženih sil kar četrtina sama vzela življenje, medtem ko so ceste pobrale »le« 17-odstotni davek. Mimogrede, na četrtem mestu med vojaškimi morilci je rak, na petem pa srčna obolenja.
»Kulturne revolucije«
Minila so tri leta, pričakovane »kulturne revolucije« pa od nikoder. Ko so pred mesecem in pol predstavili raziskavo, so na ameriškem ministrstvu predstavili tudi delno letošnjo bilanco: v primerjavi z istim obdobjem lani se je letos povečalo število samomorov za skoraj četrtino, v prvih 155 dneh letos pa je pod svojo lastno roko končalo življenje 154 pripadnikov oboroženih sil.
Prvi mož Pentagona Leon Panetta je počakal nekaj tednov, da je potožil, kako je problem samomora »najbrž eden najbolj frustrirajočih izzivov, s katerimi sem se srečal, odkar sem postal obrambni minister«. Tudi Panetta je v svojem »štiripartitnem« načrtu za reševanje samomorilske krize na prvo mesto postavil neke vrste »kulturni premik« v glavah poveljnikov, ki morajo preprečiti, da bi kolegi zafrkavali in psihološko ali fizično mučili tiste, ki so se odločili, da bodo poiskali strokovno pomoč.
Tretjina samomorilcev
Lani je pravi škandal zakuhal poveljnik Prve oklepne divizije iz oporišča Fort Bliss v Teksasu, ki je na svojem uradnem blogu zapisal, da »imam dovolj« teh »popolnoma egoističnih« vojakov, ki se ubijejo, potem pa morajo on in drugi njihovi kolegi »počistiti za njimi«. »Odrastite že. Vedite se kot odrasli in rešujte svoje življenjske težave tako kot vsi drugi,« je še dodal generalmajor Dana Pittard.
Pozneje je dejal, da mu je žal, ker ne more več umakniti svojih preostrih izjav, toda opravičil se ni nikoli. »Številni vojaki in člani njihovih družin so prepričani, da je takšen odnos razširjen po vsej ameriški vojski,« sta v reviji Time zapisala Nancy Gibbs in Mark Thompson.
Po ljudski modrosti bi veljalo, da se za prostovoljni konec življenjske poti odločajo tisti, ki so v stresu, iz katerega se ne morejo rešiti brez strokovne pomoči. Vojaki samodejno ustrezajo takšni definiciji, zlasti če se morajo vojskovati v dveh velikih vojnah.
Tudi Panetta je vojni v Iraku in Afganistanu označil za pomembna dejavnika pri višanju žalostne statistike, po njegovih besedah pa so najbolj ogroženi tisti, ki so jih že večkrat poslali na bojišča, in zlasti tisti, ki so imeli možgane poškodovane bodisi fizično oziroma »travmatsko« bodisi mentalno oziroma »postravmatsko«.
A povečanega samomorilskega trenda ni mogoče razložiti zgolj z obremenjenostjo pripadnikov oboroženih sil. Raziskava Pentagona je namreč pokazala, da skoraj tretjina samomorilcev ni bila nikoli na bojišču, kar 43 odstotkov med njimi pa so jih poslali v boj le enkrat. Tisti veterani, ki so se ognjeno krstili tudi trikrat ali štirikrat, nimajo pretiranih samomorilskih nagnjenj: predstavljali so le 8,5 od vseh vojaških samomorilcev.
Za letos napovedujejo nove rekorde
Tudi zato prvi človek Pentagona meni, da je samomorilska epidemija v oboroženih silah širši družbeni problem. »Kaže težave, ki so v širši družbi, od težav z zasvojenostjo do denarnih stisk in družinskih problemov,« je povedal Panetta.
V vojaških krogih že dolgo časa trdijo, da so glavni vzrok za samomore med njihovimi ljudmi težave, ki jih imajo »zunaj vojašnic«, v svojem zasebnem ali finančnem življenju. Vdova vojaškega zdravnika Michaela McCaddona, ki se je 21. marca obesil v garderobi vojaške bolnišnice na Havajih, takšne vzroke odločno zavrača. »Nisem tako hitra pri obtoževanju vojske, kakor je vojska hitra pri obtoževanju mene,« je za Time povedala Leslie McCaddon. Poveljniki njenega pokojnega moža so ji dali vedeti, da se je ta pokončal zato, ker je imel težave v zakonu. »Nihče pa se nikoli ne vpraša, zakaj sva te težave sploh imela in kaj jih je povzročilo.«
Po podatkih Pentagona se je začelo število samomorov povečevati leta 2006. Vrhunec je bil pred tremi leti, a letošnje številke napovedujejo nove rekorde. Večina samomorilcev je bilo moških, kar 95 odstotkov, a je tudi res, da je kar 85 odstotkov ameriške vojaščine moškega spola.
Čeprav je v vseh rodovih le dobra tretjina mlajših od 25 let, so ti predstavljali skoraj polovico samomorilskih žrtev. Velika večina, kar štiri petine, vojaških samomorilcev je belopoltih, ki imajo sicer 70-odstotni delež v oboroženih silah.
Pentagon na leto porabi samo štiri odstotke od svojega zdravstvenega proračuna, ki znaša 53 milijard dolarjev, za skrb za duševno zdravje svojih zaposlenih. Odslej bo malce drugače. Zlasti po zaslugi naslovnice revije Time.
V sredo je zvezni predstavniški dom sprejel dopolnilo k zakonu o obrambnem proračunu, v katerem so našli dodatnih deset milijonov dolarjev za spopad s samomorilskim virusom v oboroženih silah. »Ta teden revija Time, kakor vidite na njeni prvi strani, opisuje vojaške samomore kot epidemijo,« je izjavil demokratski kongresnik Jim McDermott iz zvezne države Washington in pokazal na povečano naslovnico, ki so jo predlagatelji zakona uporabili kot enega od razlagalnih pripomočkov.
Predstavniki ljudstva so ta denar našli s prerazporejanjem sredstev v pet milijard dolarjev težkem obrambnem proračunu. Deset milijonov dolarjev bodo vzeli tistim Afganistancem, ki so jih hoteli vojaško izuriti, da bodo lahko prevzeli skrb nad varnostjo, ko bodo predvidoma konec leta 2014 njihovo državo zapustili še zadnje tuje bojne enote.
V kongresu upajo, da bo ta denar rešil življenje kakšnega potencialnega samomorilca v vrstah ameriških obrambnih sil. Hkrati pa način njegove zagotovitve utegne ogroziti življenja drugih vojakov.
Povojni Afganistan, ki zdaj živi skorajda izključno od tujega denarja, sam ne bo mogel pokriti stroškov za varovanje marionetne vlade v Kabulu. Tisti, ki jih ne bo mogel plačati, pa bodo tako kot že nekajkrat našli tiste, ki denar imajo. Pravijo jim talibi.
