Samo v Ljubljani bi v vrtcih in šolah odpustili 400 ljudi

MOL nasprotuje intervencijskemu zakonu: V vrtcih in šolah bi morali odpustiti 400 ljudi. Si to lahko privoščimo?

Objavljeno
14. november 2014 18.43
SLOVENIJA BARJE 28.03.2012 OTROCI CICIBANI VRTEC FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Ljubljana – Ukrepi so v popolnem nasprotju s strategijo za povečanje kakovosti vzgoje in izobraževanja ter povsem znižujejo to kakovost v vrtcih in šolah, ki jo že zagotavljajo, zato v Mestni občini Ljubljana intervencijskemu zakonu nasprotujejo. »Na oddelku predlog še analiziramo, vendar že po prvih ocenah kaže, da bi ob sprejetju zakona morali odpustiti približno 150 vzgojiteljev, 200 pomočnikov vzgojiteljev in 60 učiteljev, za katere bo treba zagotoviti sredstva za odpravnine, kar pomeni, da v prvem letu učinkov zakona praktično ni. Ukrepi so spet naravnani samo na normative v javnem sektorju, že s terminologijo v zakonu pa se v javnih vrtcih opušča vzgoja in otrokom omogoča zgolj le še 'otroško varstvo',« pravi Marija Fabčič, vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL.

Ukrepi v vrtcih namreč predvidevajo, da bi denimo vzgojiteljica na prvi starostni stopnji delovni čas razdelila med dva oddelka otrok ali pa, da bi tri ure delala kot vzgojiteljica, tri pa kot pomočnica. Vzgojiteljica in pomočnica bi bili hkrati v skupini manj časa, z otroki bi bile večinoma pomočnice. Vzgojiteljicam bi tedensko delovno obvezo povečali za dve uri in pol v prvem starostnem obdobju, v drugem pa za pet, pomočnicam pa za eno uro. Za druge obveznosti po zakonu o vrtcih bi jim ostalo le pol ure časa na dan. Ravnatelji vrtcev bi imeli možnost v oddelek dodati enega otroka, začasno do leta 2017 pa še dva (pri tem, da to možnost predvideva že sedanja zakonodaja in bi torej število otrok na oddelku povečali za štiri oziroma pet). V krajih, kjer je več kot ena šola, bi oblikovali skupne šolske okoliše in hkrati ukinili tiste podružnične šole, v katerih je manj kot 14 učencev. Teh je v Sloveniji 48. Spremenilo bi se tudi financiranje prevoza otrok v šole.

Slovenci na mnogih področjih capljamo za razvitim svetom, a pri vzgoji in izobraževanju najmlajših smo med najboljšimi. Si tako razkošje lahko privoščimo, se sprašuje predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, ki pravi: »Če nimamo prihodkov, kje bomo varčevali, pri gasilski opremi? Vprašati se moramo, ali lahko kot država financiramo tako visok standard predšolske vzgoje.« Prepričan je, da se pri stroških na področju samouprave lokalne ne bi nič spremenilo, če bi zmanjšali denimo število občin, saj strošek za domove za starejše, šole in vrtce ne bi bil drugačen, če bi nekaj majhnih občin ukinili.

Po drugi strani EU svojim članicam nenehno sporoča, da se naložba v predšolsko vzgojo najbolj splača, saj zgodnja vključitev v predšolsko vzgojo pomaga razvijati socialne kompetence, ki jih otroci potrebujejo kasneje v življenju. Pravo vprašanje torej je, ali si lahko privoščimo, da nimamo zagotovljenega takega javnega servisa.