Tiskane izdaje
Nagrade za najboljše raziskovalne dosežke v klinični medicini in farmaciji so tako edine te vrste v širši regiji, ki so jih na pobudo podjetja Medis po oceni neodvisne mednarodne strokovne komisije pred kratkim podelili devetim najuspešnejšim kliničnim raziskovalcem. Prejeli so bronaste skulpture kiparja Jakova Brdarja, imenovane Future (Prihodnost), in finančno spodbudo za nadaljnje raziskovalno delo v bruto vrednosti 2500 evrov.
Med prijavljenimi prispevki je po besedah generalnega direktorja Medisa Toneta Strnada veliko odličnih raziskovalnih presežkov, ki so jih dosegli zdravniki in farmacevti na devetih terapevtskih področjih in pomembno prispevajo k diagnostiki in zdravljenju različnih bolezni.
»V komisiji smo se dogovorili, da bomo ocenjevali res najbolj kakovostno klinično raziskovalno delo. Med najbolje ocenjenimi so bile tako raziskave, ki so jih avtorji predstavili tudi v člankih, objavljenih v prestižnih mednarodnih strokovnih revijah, kakršna je Nature z različnimi tematskimi izdajami. Pomembno težo pa je prijavljenim raziskavam dala tudi avtorjeva aktivna udeležba na mednarodnih kongresih,« pojasnjuje prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo na interni kliniki UKC Ljubljana, ki je predsedoval mednarodni žiriji.
Sogovornik ima dolgoletne izkušnje s kliničnimi raziskavami in si kot predstojnik oddelka prizadeva vanje vključevati čim več mladih zdravnikov in specializantov. Ob tem pa kritično ocenjuje neurejene razmere na tem področju pri nas, kjer so zato možnosti za sodelovanje v pomembnih mednarodnih kliničnih študijah bistveno manjše, kot bi lahko bile. Raziskovalno delo na njihovem oddelku je tako najbolj odvisno od uspešnega kandidiranja na razpisih ARRS.
Nagrajeno raziskovanje
Sistemski vaskulitisi so raznolika skupina redkih bolezni, za katere je značilno vnetje krvnih žil, kar vodi do poškodb organov. Če bolezni ne zdravimo, lahko povzroči hudo obolenje, ki se včasih konča tudi s smrtjo. Vzroki za nastanek vaskulitisa še niso pojasnjeni, vendar je boljši vpogled v patogene mehanizme in nove terapevtske možnosti zadnja leta pripeljal do občutnega napredka pri obravnavi bolezni.
Druga slovenska nagrajenka je dr. Eva Lenassi, dr. med., ki zdaj dela na kraljevi očesni kliniki v Manchestru, kjer se ukvarja z genskimi motnjami, povezanimi z motnjami vida. Raziskovala je dedno bolezen mrežnice, ki je vodilni vzrok za slepoto med delovno sposobnimi odraslimi. Proučevanje pogosto mutiranega gena USH2a pri bolnikih z okvaro vida ali dvojno senzorno okvaro, gluhostjo in slepoto, lahko izboljša diagnosticiranje in svetovanje bolnikom ter utira pot za nove terapevtske možnosti.
Dr. Slađana Andrejević iz Srbije je raziskovala dedni angioedem zaradi pomanjkanja zaviralca C1. Dedni angioedem je redka bolezen, prizadene enega na 50.000 ljudi, izraža pa se s ponavljajočimi se močnimi angioedemi, to je oteklinami, kar lahko privede do usodnih zapletov. Analizo mutacij gena serping 1 so opravili pri nas, na univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo na Golniku. V študiji so odkrili 22 mutacij, ki povzročajo bolezen, med njimi štiri nove.
Dr. Alen Protić, dr. med., iz Hrvaške, je raziskoval natančnost nove tehnike torakalne drenaže, to je čiščenja dihalnih poti, izpeljane z vodilno sondo. Kot je pojasnil, novejše študije poudarjajo nekatere prednosti tehnike s pomočjo vodilne žice za nameščanje intubacije, pri čemer je podrobneje razložil, kaj vse je treba upoštevati pri izbiri položaja konice tube, ki jo nameščamo v prsno votlino, da s prilagajanjem bolnikovi legi in upoštevanjem gravitacije zagotovimo učinkovit in varen pretok zraka oziroma odvajanje tekočine iz prsne votline.
Dr. Srđan Ljubisavljević, dr. med., iz Srbije je predstavil najboljšo klinično raziskavo z naslovom Oksidativni stres in nevrobiologija demielinizacije. Kot je pojasnil, terapije, ki zmanjšujejo intenzivnost oksidativnega stresa in poškodb živčnih tkiv pri akutnih napadih demielinizacijske bolezni, kot je multipla skleroza, zmanjšujejo vnetne procese v živčnih tkivih in izboljšajo klinično sliko, zmanjšajo stopnjo invalidnosti bolnikov ter prispevajo k hitrejši obnovitvi poškodovanih živčnih funkcij. Avtor je to potrdil v eksperimentalni in klinični raziskavi.
Dr. Gergely Toldi, dr. med., iz Madžarske se ukvarja z avtoimunskimi boleznimi, pri katerih se razvije nenormalen imunski odziv proti bolnikovemu lastnemu tkivu. Tako je tudi pri chronovi bolezni, ki se pogosto pokaže že v otroštvu. Bolniki imajo bolečine v trebuhu, izgubljajo težo in kažejo znake podhranjenosti. Med proučevanjem imunskih celic so pri otrocih s to vnetno črevesno boleznijo identificirali nove terapevtske tarče – kalijeve kanalčke, ki bi lahko zmanjšali nenormalno aktivacijo teh celic in bi jih lahko v prihodnosti uporabljali poleg zdravljenja, ki je trenutno na voljo.
Dr. Tanja Dujić iz Bosne in Hercegovine je raziskovala vpliv polimorfizma prenašalca za serotonin (5-httlpr) na prebavno intoleranco za metformin. Slednje je zdravilo izbora za večino bolnikov z diabetesom tipa 2. Jemlje ga več kot 120 milijonov ljudi po vsem svetu, vendar ima v povprečju vsak četrti neugodne želodčne in črevesne težave, nekateri tako hude, da zdravilo opustijo. Avtorica je predstavila genetske dokaze, da ima interakcija med prenašalci metformina (oct1) in serotonina (sert) vlogo pri želodčno-črevesni intoleranci za metformin. Nova dognanja bodo lahko prispevala k varnejšemu zdravljenju bolnikov z diabetesom.
Dr. Dražena Srdić iz Hrvaške, ki se v klinični praksi ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka, je raziskovala kaheksijo, sarkopenijo in biokemične markerje pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim pljučnim rakom v povezavi s toksičnostjo in prognostičnimi vrednostmi kemoterapije. Cilj raziskovalnega dela je bil ugotoviti prevalenco kaheksije ali podhranjenosti in sarkopenije, to je izgube mišične mase, pri bolnikih z napredovalo obliko pljučnega raka. Kot je pojasnila, se s prepoznavanjem teh patopsiholoških procesov in prehransko podporo pri onkoloških bolnikih izboljšata učinkovitost in varnost onkoloških operativnih posegov in izboljša toleranca na kemoterapijo in obsevanje.
Dr. Attila Szendröi, dr. med., iz Madžarske je raziskoval nasprotujoče si ugotovitve o prognostični vlogi ekspresije genov HIF1 a in HIF2a v metastatičnih kostnih celicah pri raku ledvičnih celic. Kot je dejal, je tudi ledvičnega raka vse več, kostni metastatski rak ledvičnih celic ((ccRCC) pa je trenutno neozdravljiva bolezen. Z raziskavo so iskali nove molekularne dejavnike, ki vplivajo na napredovanje bolezni in bi bili lahko potencialne tarče za zdravljenje. Primerjali so izražanje določenih genov primarnih ledvičnih tumorjev in oddaljenih zasevkov na kosteh ter razvili indeks (hif), ki združuje dva prognostična označevalca, povezana s kostnimi metastazami pri raku ledvičnih celic.
