In kot bi mignil, ugasnem televizor
Serija Seks v mestu se mi je zdela duhovita, dobro odigrana in odlično napisana. Štiri prijateljice, ki plujejo skozi viharno newyorško ljubezensko življenje, pogumno veslajo čez obdobja samskega življenja, želje po stabilnem življenju v dvoje, seksu za eno noč, med usodnimi moškimi, razočaranji, strtimi srci … Liki so se mi zdeli avtentični in pogumni, dialogi inteligentni in smešni. Štiri prijateljice so premikale meje – do takrat se je zdelo, da v televizijskih serijah ženske nimajo erotičnih želja in si nikoli ne vzamejo moškega in ga po uporabi zavržejo. Prav tako se še v nobeni nadaljevanki junakinje niso tako iskreno pogovarjale o zagatah sodobne ženske. Bile so uspešne, imele so svoje kariere, lahko so si privoščile drage čevlje, lahko so bile sebične, plehke, opolzke, pokvarjene, občutljive, kreativne in zabavne. Scenariji so bili dobro napisani in zdelo se je, da bodo nekoč postale zanimive matere, žene, ljubice. Vse sezone sem si ogledala večkrat in nikoli mi ni bilo dolgčas.
In potem je prišla ideja, da bi posneli novo serijo o tem, kakšne so te iste štiri junakinje v srednjih letih. Že takoj, ko sem slišala, da Samanthe v seriji ne bo več, ker angleška igralka Kim Cattrall noče več nič imeti z njo, sem vedela, da bo vse narobe. Ko sem si ogledala nekaj delov nove serije z naslovom Kot bi mignil, nisem mogla verjeti, igralke so v njej videti starejše, kot bi si zaslužile, ves čas govorijo o bolečinah v kolkih in križu, v njih ni več nobene radosti, ko se znajdejo v družbi mladih ljudi, se jim zdi, da so odcvetele, in čeprav so polne denarja, ne znajo uživati. Njihova znamenita kosila, na katerih so se nekoč pogovarjale same neprimerne reči, so zdaj izumetničeni obroki dolgočasja. Ustvarjalci serije so si tako zelo želeli biti politično korektni, da jim ni uspelo ohraniti niti enega samega res zabavnega in ekscentričnega dialoga. Šele pri petdesetih te junakinje tudi ugotovijo, da je v teh časih prav in se spodobi imeti temnopolte prijateljice, zato jih začnejo obsesivno zbirati, kot so nekateri nekoč zbirali znamke. In seveda ne smejo umanjkati niti teme o LGBT-gibanju, urednica močnejše postave in nova latino prijateljica. Edina ekscentričnost, ki si jo glavna junakinja privošči, je sem in tja kakšna cigareta, ki jo pokadi s plavalno kapo na glavi, da ji lasje ne bi smrdeli. Pa naj ji vendar malo zasmrdijo!
Serija je lep primer, kako lahko politična korektnost nagrize domišljijo. Neverjetno je, da si glavna junakinja privošči večmilijonsko stanovanje z veličastnim razgledom, a v njem ni srečna in ustvarjalci serije so porabili cel del, da so nam povedali to nevznemirljivo dejstvo. Zakaj bi me to moralo zanimati in zabavati, se sprašujem.
Iz serije so povsem izginili tudi moški, kako čudno, ker so bili v prvih sezonah prav moški glavni gibalci hrepenenja. Živina umre že v prvem delu, Mirandin mož je star petinpetdeset let in že nosi slušni aparat, ne zna več zadovoljiti svoje ženske in je betežen starec, iz katerega je odteklo življenje. Prvi zmenek vdove Carrie s pustim učiteljem matematike se konča s prav neprivlačnim bruhanjem, tretji pa tako, da jo ta isti profesor osnovnošolsko vpraša, ali jo lahko poljubi, in ta poljub je brez strasti in vznemirjenosti. Serija je zelo slaba reklama za ženske v srednjih letih, saj se zdi, da so z eno nogo, na kateri se sicer svetijo dragi salonarji Manolo Blahnik, že v grobu. Kaj sem se iz vsega skupaj naučila? Nič. Moja edina zabava je bila, da sem v neskončnost zavijala z očmi.
In potem sem čisto po naključju začela gledati nadaljevanko Gospa Fletcher, v kateri glavna junakinja, prav tako srednjih let, živi v pustem predmestju, hodi na precej dolgočasne ure kreativnega pisanja, začne gledati pornografijo in z vso silo uresničevati svoje erotične fantazije. Življenja v srednjih letih ni konec, lahko se šele začne. Nadaljevanka ni bila deležna takšne slave kot nadaljevanje Seksa v mestu, a ima v sebi več vitalnosti, humorja in predrznosti, kot jih bodo bogate stare ženske iz Manhattna kdaj koli imele. Treba si je upati, pri dvajsetih, tridesetih, štiridesetih, petdesetih ali stotih letih. Ženska je lahko marsikaj.
