Premierova ruska ruleta

Poteze vlade so bolj kot kupovanje volilnih glasov videti kot priprave na volilni poraz.
Fotografija: Mojster in vajenec, madžarski premier Viktor Orbán Na fotografiji na sredini) in njegov slovenski kolega Janez Janša (desno). FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Mojster in vajenec, madžarski premier Viktor Orbán Na fotografiji na sredini) in njegov slovenski kolega Janez Janša (desno). FOTO: Blaž Samec/Delo

Poteze, ki jih dobra dva meseca pred državnozborskimi volitvami – predsednik Borut Pahor naj bi jih prihodnji teden določil za 24. april – vleče premier Janez Janša, se zdijo precej protislovne. Ker je najrazličnejših ukrepov preveč, da bi jih bilo mogoče sploh popisati, in se še naprej množijo, je dovolj pogledati samo nekatere.

Na primer dogovor z zdravniškim sindikatom Fides o tem, da bodo plače mož v belem poletele še višje, kot že so. So pa najvišje v javnem sektorju, ki je zaradi različnih vzrokov, od izobrazbe naprej, tako in tako bolje plačan od zasebnega. Za zdravnike, ti se vedno pogajajo sami in za hrbti drugih sindikatov ter jih interesi vseh drugih, običajno tudi sodelavcev v zdravstvu, kaj malo zanimajo, je sklenitev sporazuma o višjih plačah razumljiva. Kdo pa si ne želi več denarja in kdo ni prepričan, da si zasluži več, kot dobi?

Z vidika vlade oziroma Janeza Janše, saj je že dolgo očitno, da so mu koa­licijski partnerji popolnoma podrejeni, pa je višanje plač zdravnikom veliko manj razumljivo. Zdravnikov je nekaj več kot 6500 in so torej številčno precej zanemarljiva skupina volivcev. Tudi če bi na ta način kupil glasove vseh, a jih seveda ne bo, si s tem ne bi kupil volilne zmage. Bo pa z njihovim zvišanjem razbesnel vse druge v javnem sektorju. Več kot polovica v njem zaposlenih je v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu (brez zdravnikov). Velike poklicne skupine so tudi policija, vojska in socialno varstvo, kamor spadajo na primer zaposleni v domovih za starejše.

Vseh zaposlenih v javnem sektorju je več kot 170.000 in so izjemno pomembna skupina volivcev. V vsaj dveh sindikatih v tem sektorju, visokošolskem, v katerem so zbrani najvišje izobraženi v državi, in Svizu, kjer so predvsem učitelji in zaposleni v vrtcih in slovi – poleg seveda Fidesa – kot najbolje organizirano združenje delavcev, že glasno razmišljajo o stavki. Splošno nezadovoljstvo in celo stavke med 170.000 (minus 6500) volivci pa so breme, ki bi si ga razumna vlada težko obesila okoli vratu dva meseca pred volitvami.

Podobni neposredno pred volitvami težko razumljivi mlinski kamni okoli vratu so kadrovske poteze. Na čelo državnega podjetja za avtoceste so že pred časom imenovali nekompetentnega tipa, takrat podpredsednika Janši servilne koalicijske partnerice NSi, ta teden so na čelo državne pošte postavili nekompetentnega direktorja iz vrst SDS. Za viceguvernerja Banke Slovenije, kjer je guverner seveda kader SDS, eden od štirih viceguvernerjev pa celo premierov bratranec, hočejo imenovati še moža dolgoletne tesne Janševe sodelavke, zdaj podšefinje njegovega premierskega kabineta; tudi sveži viceguverner je v času prve Janševe vlade delal v premierovem kabinetu.

A po drugi strani Janša deli darila, s katerimi mami volivce. Največje je bilo seveda razdelitev desetih milijard evrov, s katerimi je menda zaradi gašenja posledic epidemije covida-19 dodatno zadolžil Slovenijo. Najnovejše darilo so boni za blaženje energetske draginje, ki jih celo ministri NSi politično neposrečeno imenujejo ne predvolilni bonboni, ampak bonboniere. Desettisoči jih bodo dobili sredi aprila, ko bo kurilne sezone sicer že konec, bo pa takrat na vrhuncu volilna kampanja.

Če bi šlo samo za razmetavanje državnega denarja, bi zlahka rekli, da si poskuša Janša s tem kupiti zmago na volitvah. A ker se sočasno dogajajo tudi stvari, s katerimi si podpore prav gotovo ne pridobiva, se očitno dogaja nekaj drugega. Janša se pripravlja na volilni poraz, ob tem pa bodoči vladi podstavlja mine, na katerih jo lahko razčesne. Najprej, kako povrniti nakopičene dolgove. Potem pa še v obliki pogajanj z javnim sektorjem (minus 6500 zdravnikov), ki tudi hoče višje plače.

Ta pogajanja niso kar nekaj. Leta 2018 je tudi zaradi tega, da se jim je izognil in preprečil grozečo stavko šolnikov ob izteku šolskega leta, ko se delijo spričevala ter opravljajo matura in izpiti – razlog za punt javnega sektorja je bil tudi takrat dvig plač zdravnikom –, malo pred iztekom mandata odstopil premier Miro Cerar.

Ko bi se nova vlada razčesnila, bi se Janša pojavil kot rešitelj. Kot se je po polomu socialistične vlade leta 2010 na Madžarskem kot rešitelj pojavil njegov prijatelj, mentor ali vsaj vzornik Viktor Orbán. In je od takrat ves čas na oblasti. Kako je na Madžarskem, pa vemo.

Komentarji: