V nadaljevanju preberite:

Zgodbe Pravljice iz kozarca Igorja Cvitkoviča - Cigija so resda surova in neizprosna proza, a iz njih poleg krvi, urina, blata in sperme mezi tudi veliko ljubezni in blodnjavih radosti slehernika, ki nam niso tuje. Prinašajo sila intimen, sočuten in ganljiv portret odvisnosti, poguma, občasnih žalovanj in zablod, a tudi otroškega veselja.

Še največ vsega tega se zgodi v bifeju, pred blokom, v zapuščeni hiši in v avtu, seveda. Nekje med sredino in margino, skratka. To je obupno žalosten, skorajda upanja poln pregled morfologije družine in uničujoče moči želje, da bi nekaj lahko bilo drugače in ne tako, kot je. Ali je bilo. Sinovi, očetje, mame, hipiji in otroci hipijev, doktorji in candre, nedojebanci, merjasci in liščki in veverice in pretepači, lokalni šerifi, zlorabljenci in predatorji, vaški in mestni posebneži, pijanci in nedolžna, a prebrisana deca.