Kariera moških se vzpenja z dvigalom, ženske gredo po stopnicah
Foto: Roman Šipić
Kakšna je pozicija menedžerk v gospodarstvu - Moški spol deluje kot nevidni pospeševalnik
-
Enakopravna zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu se z leti izboljšuje, čeprav je napredek zelo počasen. Izsledki raziskave EU o postopkih kadrovanja na menedžerska mesta, ki je bila opravljena konec leta 2014, kažejo, da v Sloveniji 76 odstotkov delniških družb in 60 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo še nikoli ni imelo ženske na najvišjih mestih odločanja.
Erika Repovž
-
Med evropsko osemindvajseterico imajo po podatkih evropske komisije iz oktobra 2013 najvišjo zastopanost žensk v upravah največjih javnih delniških družb Finska (29,8 odstotka), Francija (29,7 odstotka), Latvija (28,6 odstotka) in Švedska (26,5 odstotka).
-
In kako je v Sloveniji?
V Sloveniji je bilo leta 2014 v upravah največjih podjetij 20 odstotkov žensk, kar nas uvršča na osmo mesto sedemindvajseterice držav EU. Več je bilo žensk na mestih odločanja v drugih javnih institucijah: leta 2013 je bilo 40 odstotkov žensk v vodstvu Banke Slovenije in 37 odstotkov v vodstvu vrhovnega sodišča, 33 odstotkov v parlamentu in 21 odstotkov v vladi.
Osredotočimo se na največja podjetja, ki v Sloveniji kotirajo na borzi. Po zadnjih podatkih pet odstotkov predsednic uprav, 23 odstotkov članic uprav, 18 odstotkov izvršnih direktoric in 23 odstotkov neizvršnih direktoric. Podjetja v Sloveniji so vse bolj pozorna na to, da je število članov in članic njihovih uprav in nadzornih svetov uravnoteženo. Ženske so tudi v vseh nadzornih svetih večjih bank ‒ v NLB, SKB, Abanki in Unicredit banki Slovenije.
20 odstotkov žensk
je v upravah največjih podjetij v Sloveniji
V slednji so že leta 2012 sprejeli globalno politiko o enakosti spolov, ki vključuje vsa področja od zaposlovanja, plačne politike, izobraževanja itd. V vseh državah, kjer poslujejo, so imenovali ambasadorje za enake možnosti, ki so odgovorni za enakopravnost spolov na vseh lokalnih ravneh. Cilj, ki si ga prizadevajo doseči, je pravično, spoštljivo in vključujoče delovno okolje, v katerem imajo zaposleni enake priložnosti za karierno napredovanje ne glede na spol.
-
Ne le kvote, tudi sankcije
Najopaznejši je napredek v državah, kjer prizadevanje za vključevanje večjega števila žensk v centre gospodarske moči ni prepuščeno odločitvam posameznih podjetij, ampak so uzakonili obvezne kvote. Samourejevalni ukrepi, kot so priporočila v kodeksih vodenja organizacij, praviloma ne prinesejo opaznejšega izboljšanja stanja, pravi izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.
95 odstotkov Slovenk in Slovencev
podpira uvedbo spolnih kvot
Iz Norveške ‒ prve evropske države, ki je uzakonila kvote ‒ Danske, Španije, Belgije, Nizozemske, Italije, Islandije, Francije in Avstrije, kjer že imajo obvezne kvote, poročajo o pozitivnih izkušnjah. V nekaterih od teh držav so predpisane različne sankcije, celo likvidacije podjetij. Doseganje kvot se upošteva tudi pri dodeljevanju javnih sredstev, v nekaterih državah upravni odbori ne dobijo sejnine, če niso spolno uravnoteženi.
Države, ki se niso odločile za sankcije, so uveljavile načelo »izpolni ali pojasni«. To pomeni, da morajo podjetja, ki v organih odločanja ne dosežejo predpisanih deležev, pojasniti, zakaj jim to ni uspelo. Podjetja so tako prisiljena iskati najboljše kadre in vlagati v karierni razvoj žensk in moških.
-
Javnost za enakopravnost
V NEKATERIH DRŽAVAH UPRAVNI ODBORI JAVNIH PODJETIJ NE DOBIJO SEJNINE, ČE NISO SPOLNO URAVNOTEŽENI.
Eurobarometer, ki od leta 1973 meri tudi slovensko javno mnenje kaže, da Slovenci uvedbo kvot podpirajo. Njihovi uvedbi je naklonjenih 95 odstotkov Slovenk in Slovencev. Podpora temelji tudi na mnenju iz gospodarstva, saj bi kar 11 podjetij od 14 podprlo ukrep, da ima pri sestavljanju nadzornih svetov prednost oseba nezadostno zastopanega spola, če je ta oseba enako kvalificirana kot oseba nasprotnega spola. Martina Vuk z ministrstva za delo je na nedavni okrogli mizi dejala, da deluje spol pri moških kot nevidni pospeševalnik, saj si veliko ljudi na čelu organizacij lažje predstavlja moškega kot žensko.
Evropejke delajo brezplačno 59 dni v letu
Po zadnjih podatkih evropske komisije (EK) iz leta 2014 zaslužijo ženske v Sloveniji povprečno 2,5 odstotka manj kot moški. Leto prej je bila ta razlika le 0,9-odstotna, kar nas je tedaj uvrstilo na prvo mesto na seznamu držav EU z najmanjšo plačno razliko med spoloma.
Razlika v višini plače med ženskami in moškimi v Sloveniji je po podatkih Eurostata nižja od povprečja EU, obstaja pa nekaj gospodarskih panog, kjer so razlike precej večje od evropskega povprečja. Na področju financ in zavarovalništva zaslužijo Slovenke povprečno 20,6 odstotka manj kot moški, v zdravstvu in socialnem varstvu 15,7 odstotka manj in v izobraževanju 8,3 odstotka manj kot njihovi moški kolegi.
Povprečne plače žensk najmanj zaostajajo v nepremičninski dejavnosti, in sicer za 1,7 odstotka ali povprečno za 28 evrov na mesec. Največja razlika med bruto plačami ženk in moških v korist žensk je v gradbeništvu, kjer ženske zaslužijo povprečno 16,4 odstotka več kot moški. V gradbeništvu so sicer v manjšini, vendar opravljajo predvsem administrativna dela, ki so bolje plačana od fizičnih del.
Zadnji podatki, ki jih je lani objavila EK kažejo, da se v državah EU povprečna razlika med spoloma v zadnjih letih ni bistveno spremenila in ostaja pri približno 16 odstotkih. V praksi to pomeni, da Evropejke delajo brezplačno 59 dni v letu.
Razlika v plačilu med spoloma (ang. »gender pay gap«) pomeni razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk. Trend zmanjševanja plačnih razlik zaznavajo na Danskem, Nizozemskem, Cipru in v Avstriji, medtem ko se je razlika na Madžarskem, Portugalskem, Irskem, v Estoniji, Bolgariji in Španiji v zadnjih letih povečala. V državah, kjer se razlike v plačilu zmanjšujejo, je to posledica povečevanja deleža višje izobraženih zaposlenih žensk in večjega vpliva upada gospodarske rasti v nekaterih sektorjih, kjer prevladujejo moški, denimo v gradbeništvu.