Žensko vprašanje v bruseljskih mlinih
Foto: Reuters
Peter Žerjavič, Bruselj
-
V EU je enakost moških in ženskih eno od temeljnih načel, ki izhaja že iz načela enako plačilo za enako delo, zapisanega v ustanovni rimski pogodbi iz leta 1957. Glavna značilnost položaja žensk v Evropi ostaja: v slabše plačanih sektorjih so zastopane nadpovprečno, manj pa jih je na položajih, na katerih se sprejemajo odločitev. V povprečju plače žensk zaostajajo za plačami moških za šestnajst odstotkov. Čeprav je med diplomanti univerz že šestdeset odstotkov žensk, jih je v nadzornih odborih podjetij, ki kotirajo na borzah, le dvajset odstotkov.
Evropska komisarka Věra Jourová, ki ima kot prva v opisu komisarske funkcije navedeno tudi enakopravnost spolov, se sklicuje na študije, po katerih imajo podjetja z več ženskami na višjih funkcijah boljše organizacijske in finančne rezultate. Tako enakopravnost spolov v njenih očeh ni nobeno razkošje, marveč imperativ in konkurenčna prednost. Čeprav se načeloma vsi strinjajo s prizadevanji za enakopravnost spolov, je v političnem procesu na evropski ravni težko doseči napredek.
Evropska komisija konkretno v praksi pripravlja predvsem obsežne strategije, analize in akcije, s katerimi naj bi pripomogla k večji enakopravnosti spolov. V strategiji za obdobje 2010‒2015 so si postavili cilje, kakršni so enako plačilo za enako delo, zmanjševanje razlik v pokojninah, enakost v odločanju, spodbujanje ženskega podjetništva, upoštevanje merila enakopravnosti spolov pri sprejemanje novih članic, uvajanje dopusta iz družinskega razlogov ...
Konkreten projekt, ki ga je v prejšnjem mandatu začela komisarka Viviane Reding, je predlog, po katerem bi do leta 2020 vsako večje podjetje, ki kotira na borzi, v nadzornem svetu moralo imeti najmanj 40 odstotkov žensk. Evropska komisija se je odločila za projekt, ker je ugotovila, da podjetja brez pritiska ne naredijo skoraj nič. V kar nekaj članicah EU so se postavili po robu vpletanju Bruslja v takšno stvar, kakršna je sestava nadzornih svetov podjetij. Strinjajo se sicer s cilji direktive, a menijo, da vsiljevanje ukrepov ni najboljše sredstvo za njihov doseganje.
Tako je predlog direktive obtičal v zapletenih postopkih odločanja na evropski ravni. Njegovo oživljanje med italijanskim predsedovanjem Uniji v drugi polovici lanskega leta ni bilo uspešno. Komisarka Jourová se tolaži, da pritisk Bruslja ne glede na usodo direktive deluje. Tako se je delež žensk v nadzornih svetih od leta 2010 povečal z 12 na 20 odstotkov. Kar nekaj članic ‒ tudi Francija in Italija, Nemčija pa pripravlja zakonodajo – se je odločilo, da bodo same sprejele zakone. Tudi v evropskem parlamentu je več pozivov k sprejetju jasnih ciljev EU glede enakopravnosti spolov.