Tiskane izdaje
Letos praznuje Oddelek za živilstvo na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani pet desetletij delovanja. V študijskem letu 1961/62 so se vpisali prvi študentje na takratno živilsko-tehnološko smer agronomskega oddelka BF. Prva lokacija kajpak ni bila tam, kjer je danes, pod Rožnikom, nasproti Živalskega vrta, ampak v stari avstro-ogrski stavbi na Krekovem trgu, pod Gradom, tik ob ljubljanski tržnici. Prizadevanja za začetek študija je podprla živilska industrija, ki je bila takrat v povojih, je pa slutila strokovne razvojne in raziskovalne potrebe, česar na žalost danes naši politiki vseh političnih opcij ne poznajo. Prva diplomantka živilske tehnologije, ki je leta 1966 dosegla naziv diplomirane inženirke, je bila Anica Cerar, poročena Rak, zdaj kajpak upokojenka, sicer pa vso poklicno kariero ena vodilnih strokovnjakinj Ete iz Kamnika. Prvi doktor živilstva je leta 1974 postal Franc Forstnerič, sicer agronom po osnovni izobrazbi, dr. Jožica Pokorn pa je leta 1977 postala prva diplomantka živilske na BF, ki je dosegla naziv doktorica živilske tehnologije. V petdesetih letih je na BF diplomiralo prek 1400 živilskih tehnologov, vsako leto je 30 novih. Zanimanje za študij je veliko, obenem pa diplomanti nimajo težav z zaposlitvijo, če se jim le ljubi odpravit na deželo.
Teklo čisto vino
Na biotehniški fakulteti v Ljubljani so današnji živilci pred dnevi v novi predavalnici priredili proslavo, na katero so lahko, tako kot na svojo stroko, ponosni. Komandant parade je bil karizmatični profesor na BF, trenutno prodekan te, dr. Janez Hribar (s številko diplome 66), kajpak pa so sodelovali pri organizaciji akademije vsi ugledni gospodje in gospe z vrha fakultete oziroma oddelka za živilstvo, z dekanom prof. dr. Mihaelom Tomanom na čelu. V prvih vrstah predavalnice so sedeli predstojniki kateder, ki jih je pet, med katerimi je slovenski širši javnosti najbolj znan največji poznavalec salam in suhomesnatih izdelkov pri nas prof. dr. Božidar Žlender, knjigo Živilstvo in prehrana včeraj, danes za jutri pa je predstavil še en predstojnik katedre, prof. dr. Peter Raspor, tokrat v funkciji urednika knjige – zbornika o petdesetih letih študija živilstva pri nas. V nabito polni dvorani so bili tudi živa legenda slovenske enologije, Prlekinja dr. Slavica Šikovec, njen naslednik na BF, dr. Mojmir Wondra, prav tako pa tudi največja slovenska vinarska legenda, še en Prlek, Stanko Čurin.
Že začelo se je malce drugače: kultni Slovenski oktet, ki letos praznuje 60 let delovanja, je zapel študentsko himno Gaudeamus igitur, prvič pri nas z izvirnim besedilom, po pozdravnih govorih dekana Tomana, rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislava Pejovnika in ministra za kmetijstvo, Štajerca Dejana Židana, je z vsemi registri udaril prodekan Hribar. Vsem v dvorani, kajpak pa tudi v Sloveniji je nalil čistega vina, kot zna le on.
Evropa postaja lačna
»Globalizacija nas Slovence, vsaj ko gre za našo stroko in nasploh kmetijstvo, ni osrečila,« je takoj udaril in nadaljeval. »Samooskrba v Sloveniji je tako nizka, da je resen problem. Presežki v pridelavi hrane pri nas se kažejo le še pri mleku, hmelju, perutnini in vinu, vseh drugih pridelkov primanjkuje. To vodi v prehranski bankrot in Evropa ter z njo vred mi bomo s tako politiko, kot jo vodi, kmalu lačni! Mi že zdaj uvažamo vse mogoče, česen iz Kitajske, povrtnine s Sicilije, svinjino od vsepovsod ... Spremenili bomo prehranske navade Slovencev, kar je katastrofa za narod! Vrniti se moramo k svojim surovinam.«
Janez Hribar je bil nekajkrat najresnejši kandidat za kmetijskega ministra, vendar je raje ostal to, kar je. Nazadnje je dal košarico Borutu Pahorju marca lani, ko je zaradi afere Baričevič odstopil Milan Pogačnik, predsednik vlade pa je Hribarja klical na Kitajsko, kjer je bil z ženo in s prijatelji na vsakoletnem večtedenskem potovanju. Ni se pustil pregovoriti, poznejši dogodki so pokazali, da je imel prav, je pa Pahorju predlagal za ministra Dejana Židana. Na proslavi živilcev je prodekan dejal še, da upa, da bo Židan še naprej, torej tudi v novi vladi, kateri koli že, ostal minister.
