Tiskane izdaje
Odziv vzgojnih ustanov je bil takrat izjemen, zato ne preseneča, da je projekt letos prešel na državno raven. »Potem ko je prišla pobuda od čebelarske zveze, se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločil, da prevzamemo koordinacijo projekta. Vendarle gre za sodelovanje sedmih inštitucij – treh ministrstev, dveh zbornic, čebelarske zveze in inštituta za varovanje zdravja. Doletela me je čast, da so mi zaupali vodenje medresorske delovne skupine, kjer smo morali na kooperativni ravni izvesti vse aktivnosti, da bo projekt uspešen,« nam je zaupal generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik.
Več pozornosti prehrani
Letos so projekt začeli izvajati tudi v osnovnih šolah, a jedilnik ni omejen zgolj na med, šolarjem so postregli tudi s kruhom, mlekom, maslom in jabolkom. Vsi izdelki so slovenskega izvora. Pri projektu sodeluje 828 matičnih in podružničnih šol ter 707 vrtcev, skupno torej kar 1535 lokacij. Proizvajalci in predelovalci hrane so za današnji zajtrk prispevali skoraj 13 ton črnega kruha, malo manj kot dve toni surovega masla, 2,2 tone cvetličnega medu, 28 ton jabolk in 43.000 litrov mleka. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je avgusta na predstavitvi projekta opozoril, da prehrana ni več kar tako del naravnega procesa, ampak se ji moramo posebej posvetiti. Pojasnil je, da so tržni regulatorji v preteklosti ravnali v skladu s profitno logiko, kar je pripeljalo do tega, da je hrana izpraznjena, da so navade pokvarjene in vodijo v drugačen način življenja, kot si ga želimo. Zanimiva je bila tudi njegova zamisel, da bi bila prehrana bistveni element šolske vzgoje in programa. Dal je pobudo, da bi imel v prihodnosti vsak vrtec in šola vsaj nekaj tudi lastno pridelanih vrtnin in sadja.
Izbirali so logotip
Osnovni namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je izobraževati in ozaveščati otroke, vendar ima akcija tudi širše sporočilo, ki ni omejeno zgolj na malčke. Njeni pobudniki bi javnosti radi predstavili izjemen pomen zajtrka za zdrav način življenja; ljudje pogosto nimamo urejene prehrane, se premalo gibamo in se na zdravje spomnimo takrat, ko zbolimo. Poseben poudarek je na predstavitvi prednosti in pomena uživanja lokalno pridelanih živil, otrokom so predstavili tudi okoljski vidik kmetijstva in čebelarstva, še posebno vlogo čebel pri opraševanju, ki je ključno pri pridelavi hrane za ljudi in živali. Ob tej priložnosti je izšel poseben časopis, ki otrokom na ustrezen način pojasnjuje cilje akcije in jih izobražuje in v katerem je bil objavljen tudi likovni in literarni natečaj za projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Predšolski otroci so se pomerili v slikanju panjskih končnic, učenci tretjega triletja osnovne šole pa so se potegovali na literarnem natečaju za najizvirnejši verz ali pregovor. Vse starostne skupine otrok so lahko sodelovale tudi pri izboru logotipa za projekt. »Zmagovalci posameznih kategorij natečaja bodo objavljeni 21. novembra, sklepna prireditev v državnem zboru, kjer bomo podelili priznanja in praktične nagrade, pa bo predvidoma 9. decembra,« je dodal Ravnik. Nagrajena dela bodo razstavljena v preddverju osrednje dvorane državnega zbora.
Vse potrebne podatke in novosti v zvezi z akcijo lahko najdemo na nedavno postavljeni spletni strani www.tradicionalni-zajtrk.si. Projekt naj bi v prihodnje potekal vsak tretji petek v novembru in z naslednjim letom prerasel v naravoslovni dan, ki bo posvečen omenjenim vsebinam. Krstne izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka so se udeležile tudi ugledne osebnosti iz javnega življenja, med njimi predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je v četrtek zajtrkoval slovensko v Osnovni šoli Polhov Gradec.
