Tiskane izdaje
Vrnil bi se s scvrtimi možgani
Ko so začele izhajati Slovenske novice, je bil Trobec za zapahi že 12 let. Obsodba za umore je bila v tem času že zdavnaj pravnomočna, kronistom pa ni dovolil, da bi pozabili nanj. Selili so ga namreč iz zapora v zapor, pa je vsepovsod napadal sojetnike in paznike, ujeli so ga med izdelovanjem alkoholnega zvarka, ki ga je poimenoval mušica, enkrat je zažgal jetniško sobo.
Dvajsetim letom prisojenega mu zapora zaradi petih umorov se je v začetku tretjega tisočletja pridružilo še 15 let, saj je leta 1988 na Dobu poskusil umoriti kaznjenca Vinka N., leta 1992 pa je z jedilnim nožem zabodel sojetnika Miloša N.
Bival je v samicah, v katerih je dolga leta sameval in dan za dnem prešteval 1440 enoličnih minut. Bolj se je bližal čas njegove izpustitve, vse pogostejša so bila vprašanja odgovornim, ali ga bodo leta 2015 res izpustili med nas. Govorice, da mu bodo poskušali naprtiti še eno žrtev morilskega pohoda, v praksi niso bile izvedljive. Vse jasneje je bilo, da bodo obsojencu, ki so mu leta 1979 v zagrebški kliniki z elektroškom moči 110 voltov v trajanju 0,2 sekunde scvrli možgane, po 36 letih na Dobu odrekli gostoljubje, mu pokazali vrata in dejali: »Zdaj se pa znajdi.«
Najbolj nevaren, osovražen in osamljen slovenski zapornik pa je leta 2006 kar sam odgovoril na vsa vprašanja. Preden bi ga tako ali tako ugonobil rak, si je sredi noči na pičlo odmerjenih sedmih kvadratnih metrih, kolikor je merila njegova celica številka 41 v najbolj varovanem delu Doba, okrog vratu privezal rjuho. Še prej je izruval straniščno školjko, namesto nje se je tam znašel stol. Drugi konec rjuhe je ovil okrog ventila ob straniščnem kotličku in spodmaknil stol. Metoda Trobca ni bilo več, 57 let ni napisal niti poslovilnega pisma resnice.
Jih je v peči končalo osem?
Naš novinar Mirko Kunšič se je z njim pogovarjal leta 1980 še pred sojenjem za pet umorov, ko mu je dejal, da ima »vest in roke čiste«, ter mu potožil, da je že od svojega 16. leta žrtev nasilja in da je bil vselej za vse kriv on.
Od pomladi leta 1976 do jeseni 1978. je Trobec umoril in v svoji krušni peči zažgal najmanj pet žensk. Osamljenke je nekdanji skladiščnik v Metalki zalezoval po ljubljanskih lokalih, tiste, ki jih je očaral, so tudi prisedle na njegov moped. Odpeljal jih je v Dolenjo vas. Z vsemi je imel spolni odnos, vrhunec naslade pa je zanj prišel šele, ko je roke ovil okrog njihovih vratov.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Dovoljenje za umor
