Dobra tretjina nekdanjih poslancev zahteva nadomestilo

Ljubljana – Od 64 nekdanjih poslancev, ki niso bili ponovno izvoljeni v državni zbor, jih je 34 zaprosilo za plačno nadomestilo. Kljub temu, da je iz DZ izpadlo največ »starih obrazov« doslej, je to najmanjše število zahtevkov v dosedanjih sklicih parlamenta. Nadomestilo posameznik prejema od šest do največ osemnajst mesecev, odvisno od dolžine njegovega parlamentarnega staža.

Plačno nadomestilo znaša osemdeset odstotkov zadnje plače, ki jo je poslanec prejemal, ko je še opravljal funkcijo. V praksi to pomeni okoli 3000 evrov bruto na mesec. Pripada posameznikom, ki iz »objektivnih razlogov« ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in tudi ne izpolnjujejo minimalnih pogojev za upokojitev. Največ prošenj za nadomestilo je prišlo iz dveh, v prejšnjem mandatu največjih poslanskih skupin PS in SDS, zanje pa ni zaprosila nobena od dveh izpadlih poslank Desusa. Poleg stranke upokojencev niti evra za nekdanje poslance ne bodo porabili še v NSi, saj so bili vsi njihovi poslanci iz prejšnjega mandata izvoljeni znova.

Med tistimi, ki so zaprosili za nadomestek plače, je tudi nekdanji vodja poslanske skupine PS Jožef Kavtičnik. Kot nekdanjega dolgoletnega ravnatelja osnovne šole Nazarje ga sicer tam čaka služba, a zaradi zamrznitve zaposlovanja v javnem sektorju šele prvega novembra. »Takrat gre namreč v pokoj eden od zaposlenih, kar pomeni, da lahko zasedem izpraznjeno mesto,« pojasnjuje Kavtičnik. Ne bo se vrnil na vodilni položaj, pač pa bo poučeval športno vzgojo in pazil otroke zaposlenih staršev v podaljšanem bivanju. Kandidatura na jesenskih lokalnih volitvah ga po neuspehu PS na državni ravni ne zanima, pravi. Zakon v podobnih primerih določa, da poslanec v primeru »zamrznjenih« pravic in obveznosti iz prejšnje službe ni upravičen do nadomestila.

Za nadomestilo sta se prijavila tudi podpredsednika SDS Alenka Jeraj in Zvone Černač. V stranki nam včeraj niso pojasnili, zakaj se v odsotnosti zaprtega Janeza Janše začasni vodji SDS nista zaposlila na stranki. Kot smo ostali tudi brez odgovora, ali se bo kdo od njiju morda jeseni potegoval za župana. Med prosilci za nadomestilo, ki si še niso našli nove zaposlitve, najdemo še tri nekdanje ministre; Tino Komel (PS), Dragutina Mateja in Andreja Vizjaka (oba SDS).

Čeprav so v svojem mandatu prisegali na ekonomiko trga, so za »plačno subvencijo« na račun države zaprosili tudi trije od sedmih nekdanjih poslancev DL. Med njimi tudi bivši vodja strankine poslanske skupine Rihard Braniselj, lastnik zasebne odvetniške pisarne. »Družba je trenutno v mirovanju. Zaradi pravkar končanih sodnih počitnic jo bom aktiviral v naslednjih tednih. Zagotovo pa ne nameravam izkoristiti vsega razpoložljivega nadomestila,« Braniselj pojasnjuje za Delo.

Trajanje nadomestila

V preteklem mandatu je možnost nadomestila že izkoristilo sedem nadomestnih poslancev. Ali ga bo prejelo tudi vseh 34 posameznikov, ki so zanj zaprosili po izteku mandata, bo v kratkem presojala mandatno-volilna komisija državnega zbora. Ta preveri, ali vsi prosilci izpolnjujejo zakonske pogoje, nadomestilo pa so doslej odrekli le izjemoma.

Pravica do nadomestila od sprememb, ki jih je v času druge Janševe vlade uvedel tedanji predsednik državnega zbora Gregor Virant (DL), načeloma traja pol leta. V primeru skorajšnje izpolnitve pogojev za upokojitev se lahko podaljša še za nadaljnjih šest mesecev. Posameznik, ki je funkcijo poslanca opravljal več mandatov, ima za vsak prejšnji zaporedni mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače – vendar ne več kot šest mesecev skupaj. Tako lahko posameznik nadomestilo skupno prejema največ osemnajst mesecev. Omenjeno pravico pa lahko izkoristijo le poslanci, ki so funkcijo opravljali najmanj šest mesecev.