Domače banke z več posluha za podjetja

Več kot pol leta po sanaciji bank kreditni krč še vedno ni popustil. Skupni obseg bančnih posojil se namreč vedno zmanjšuje, čeprav nekoliko počasneje kot prej. Gospodarstvo pa opaža, da imajo v zadnjem času domače banke celo več posluha zanje kot tuje.

Po podatkih Banke Slovenije (BS) je obseg posojil podjetjem decembra lani znašal 11,5 milijarde evrov, maja letos pa le še dobrih 11 milijard evrov.

Dokapitalizirane državne banke v zadnjem obdobju na veliko oglašujejo in promovirajo vsako večje dodeljeno posojilo podjetju, kot, denimo, v primeru NLB posojila velenjskemu Gorenju in Nove KBM bistriškemu Impolu.

Strožji pogoji

A kot je mogoče izvedeti v gospodarskih pa tudi v bančnih krogih, zahteve za pridobitev posojila ostajajo stroga pa tudi obrestne mere razmeroma visoke. Domače banke menda pretirano upoštevajo merila, ki so bila določena v pregledu kakovosti aktive, tuje pa potrebujejo soglasje matere, kar podaljšuje postopke. Še pred časom za banke menda ni bilo problematično, če je dolg podjetja dosegal šestkratnik EBITDA (dobiček pred obračunom obresti in amortizacije ali poenostavljeno letno razpoložljivimi sredstvi za odplačevanje kreditov), zdaj pa bi moralo to razmerje znašati pod 4 ali celo 3, odvisno od panoge.

Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek pojasnjuje, da njim sicer uspe dobiti posojila, vendar: »To zahteva veliko časa pa tudi ročnost posojila je razmeroma kratka. Tako je treba kredite nenehno obnavljati, s čimer se povečujejo tudi stroški.« V štorski izvozni družbi, kjer se postopno razdolžujejo, so letos z jamstvom banke SID dobili tudi dolgoročno sedemilijonsko posojilo za desetmilijonsko naložbo. A kot ugotavlja Mačkošek, je posebno težko dobiti kratkoročna posojila za obratna sredstva, ki pa so za podjetja zelo pomembna. Opaža, da je več razumevanja za posel pri domačih bankah, pri tujih bankah pa gre vse prek mater in je tam tudi težje dobiti kredit. »Razumem, da so banke glede na pretekle izkušnje precej previdnejše, vendar se bojim, da je šla stvar v drugo skrajnost. Dogaja se, da lahko dobi posojilo le tisti, ki ga ne potrebuje,« opozarja Mačkošek. Meni, da bi BS morala omiliti svoje zahteve in banke spodbuditi h kreditiranju.

Banke spet ponujajo denar

Lastnik podjetja Akapovič Igor Akrapovič pravi, da z najemanjem posojil nimajo težav. »Nekaj let smo morali banke spraševati za posojila, zdaj nam jih banke spet ponujajo, zato je mogoče optimizirati zadolžitev. V preteklem obdobju smo več posojil najemali pri tujih bankah, zdaj pa je več ponudbe od domačih bank,« pravi.

Ugotavlja, da so banke v preteklosti bolj upoštevale nepremičnine in imetje podjetja, zdaj pa se jim zdi pomembnejša EBITDA in profitabilnost podjetja. Akrapovič še opozarja, da je največji problem našega gospodarstva, da zelo veliko podjetij, zadolženih za pet- do šestkratnik EBITDA, banke pa zdaj zahtevajo precej nižjo zadolžitev. »Gospodarstvo je prezadolženo, zato potrebujemo tuji kapital,« je sklenil.

Iz Gorenja, kjer so na kolektivnem dopustu, smo dobili le skopi odgovor, da je bila »ustanovitev slabe banke dobra poteza, saj so sanirane banke spet postale aktivne«.

Kreditnega krča se zavedajo tako v BS kot v Evropski centralni banki. BS je zato pred kratkim sprejela odločitev, da banka z medletnim prirastom depozitov ne sme zmanjševati obsega bruto posojil. Po ocenah BS ukrep že kaže prve rezultate.

H kreditiranju hoče banke spodbuditi tudi Evropska centralna banka, ki namerava bankam ponuditi cenejši denar za kreditiranje gospodarstva, poleg tega bo z negativno obrestno mero kaznovala banke, ki bodo imele presežne rezerve.