Tiskane izdaje
Embargo na uvoz kmetijskih izdelkov, ki ga je Rusija uvedla kot odgovor na zahodne sankcije, je med Poljaki okrepil solidarnost in vero v domače proizvajalce, ki so se v zadnjih letih intenzivno ozirali po ruskem trgu. Pod pritiskom ukrepov Poljska bolj kot katero koli evropsko gospodarstvo išče izhod iz nepredvidljivega razmerja, v katerem se ni znašla naključno.
Podlaga za tesne gospodarske vezi, ki jih je v Evropi po koncu hladne vojne promovirala zahodna politika, je bila želja po miru in zaščiti liberalnih vrednot. Četrt stoletja kasneje se v državah, kot je Poljska, vzpostavljajo natanko tiste razmere, ki bi jih integracija morala preprečiti. Ujeti med evropskimi sankcijami in ruskimi protiukrepi, Poljaki prvič spoznavajo pomanjkljivosti evropskega internacionalizma.
Četrt stoletja rasti
Prepričanje, da mora konec hladne vojne v vzhodni in srednji Evropi pospremiti gospodarski razvoj, ki bo temeljil na modelu liberalne demokracije, je v devetdesetih letih predstavljalo glavno vodilo zahodnoevropske in ameriške politike do držav nekdanjega komunističnega bloka. Politični in gospodarski razvojni model, osnovan na ideji o koncu zgodovine, s katero je Francis Fukuyama napovedal neizogibno prevlado liberalizma nad ostalimi družbenimi in ekonomskimi sistemi, je v imenu miru spodbudil povezovanje, vzhod Evrope pa v manj kot četrt stoletja spremenil v razvojno najbolj perspektiven del stare celine.
Njegov učinek in uspeh sta najbolj opazna na Poljskem, kjer so bili družba, gospodarstvo in institucije države istočasno podvrženi šok terapiji, ki je sistem tako rekoč čez noč iztrgala iz komunističnih okvirov in ga osvobodila. Poljska je v manj kot četrt stoletja prehitela vse nekdanje komunistične države in postala ena od gospodarsko najmočnejših in politično najvplivnejših članic Evropske unije. Finančna in gospodarska kriza, ki se ji je država uspešno izognila, je razkrila dejanski razkorak med novo in starimi članicami Unije. Kar se tiče gospodarskega upravljanja, Poljska v Evropi tako rekoč nima konkurence.
Paradoks integracije
Pozitivni rezultati spodbujanja ekonomske soodvisnosti so vzhodni in srednji Evropi prinesli občutno večjo rast in potencial za razvoj, a hkrati tudi omejili pripravljenost in sposobnost držav, da preprosto prezrejo ekonomske interese v času, ko sta ogrožena mednarodni mir in stabilnost. Trenutno stanje evropsko-ruskih odnosov po besedah Stuarta Gottlieba in Erica Lorberja, profesorjev mednarodnih odnosov na univerzah Columbia in Duke, potrjuje, kako lahko internacionalistična logika deluje tudi v obratno smer, s tem ko ustvarja visoko stopnjo tolerance za povsem jasne primere kršenja osnovnih načel mednarodnega prava in suverenosti.
Poljska med članicami EU velja za največjega kritika Rusije, ki je najbolj odkrito zagovarjala sprejetje gospodarskih sankcij kot odgovor na vlogo Moskve v ukrajinskem konfliktu. Ostra retorika in protirusko stališče jo bosta po ocenah ekonomistov stala do 320 milijonov evrov oziroma toliko, kolikor je poljskim kmetom lani prinesel celoten izvoz sadja in zelenjave na območje federacije. Ta je v petih mesecih letošnjega leta upadel že za več kot osem odstotkov. Ruski embargo po oceni banke Credit Agricole ne bo imel večjega makroekonomskega vpliva na poljsko ekonomijo. Bistveno večji problem predstavljajo predvsem notranjepolitične posledice ukrepov, zlasti za vladno koalicijo, v kateri sedijo tudi predstavniki kmetov.
Jabolka svobode
Pričakovati je, da se odnosi z Rusijo še nekaj časa ne bodo otoplili. Moskva se je v zadnjih mesecih predstavila kot povsem nezanesljiv trgovinski partner. Pod pritiskom ukrepov Poljska vztrajno išče dokončen izhod iz nepredvidljivega razmerja, tako da se ozira po novih tržiščih, kot sta Kitajska in Indija.
Kmete, ki so zaradi gospodarskih ukrepov utrpeli največjo škodo, bo država poskušala zaščiti z zmanjševanjem davka na dobiček in spodbujanjem potrošnje domačih proizvodov, zlasti jabolk, ki so lani predstavljala kar 90 odstotkov vsega izvoza sadja in zelenjave v Rusijo. Spletna kampanja, s katero so se Poljaki odzvali pozivu finančnega časnika Puls Biznesu, da v znak solidarnosti s poljskimi sadjarji kupujejo doma pridelano sadje, je jabolka le v nekaj dneh iz gospodarsko pomembnega proizvoda spremenila v simbol nacionalnega protesta proti ruski politiki.
