Tiskane izdaje
Park na trgu Washington ima zaradi bližnje Univerze New York vedno malo umetniški pridih. Pod Washingtonovim slavolokom se kdaj znajde pianino, drugič samo saksofon, ob in včasih tudi v vodnjaku na sredi trga redno potekajo umetniški nastopi ali pa samo vaje mladih igralcev, ki se sprevržejo v javne ekshibicije. Na senčnih vogalih pa vedno zaupno šepetajo glasovi: »Psst, hej, potrebuješ kaj za kajenje?«
Marihuana je v New Yorku moderna in predvsem vse bolj razširjena. Težek sladkast vonj se ne širi samo po hodnikih projektov, socialnih stanovanj v zgoščenih soseskah, kamor so newyorški projektanti pred desetletji stlačili revne, kar pomeni temnopolte in Latinoameričane. Vije se skozi zračnike srednjega sloja v obrobnih četrtih Manhattna, najboljše opojne mešanice kadijo v najvišjih nadstropjih najdražjih stolpnic mesta, ki nikoli ne spi.
Država New York je precej bolj zadržana pri korakanju v legalno prihodnost marihuane kot Kolorado, kjer od januarja poteka veliki ameriški eksperiment legalne prodaje za čisto posvetne užitke, brez pretveze, da gre za medicinsko uporabo. Vendar je hkrati mesto New York že zdavnaj razvilo poslovni model prodajanja. Ulični šepetalci kot v parku Washington so bolj kot ne turistična atrakcija in iskanje novih strank. Pravi posel izvajajo izjemno dobro organizirane dostavne mreže, ki so prevzele poslovni model dostave hrane in ga dvignile na višjo raven.
Marihuana na dom
Z nekaj pravimi povezavami je naročanje postalo podobno udobno kot izbiranje pice. Vstop v sistem zahteva priporočilo stalne stranke, nekaj preverjanja, nato pa se začne diskretno naročanje po telefonu in dostava pred vrata. Dostavljavci so po pravilu urejeni beli fantje sredi dvajsetih let, saj za pripadnike rasnih manjšin velja, da bodo zaradi marihuane v mestu aretirani devetkrat prej kot belci. In to kljub temu, da mladi belci pokadijo več zelišča kot temnopolti in »latinosi«.
Čeprav se do 25 gramov ob prvi aretaciji šteje kot prekršek, ki ga je mogoče kaznovati z do sto dolarjev globe, pa je policija našla luknjo v zakonu in ljudi prepriča, da sami pokažejo, kaj imajo v žepih. To namreč pomeni, da je droga, ki jo zvezna država še vedno uvršča med najbolj nevarne, na ogled javnosti, kar pa je že kaznivo dejanje, ki omogoča prijetje in zapis v kartoteko kršitelja. Tako vsako leto kaznujejo na desettisoče ljudi.
Proti temu ne pomagajo niti študije, kot sta jo opravila profesorja prava Jens Ludwig in Bernard Harcourt z Univerze v Chicagu, ki sta preučevala učinkovitost poplave newyorških aretacij uživalcev marihuane. Njune ugotovitve so jasne: zaradi tega je bilo na ulicah manj policistov, ki so pozornost namenjali drugim, resnejšim oblikam kriminala. »Newyorška politika ima ravno nasproten učinek, saj povečuje resni kriminal,« sta sporočila profesorja, a ju na pravih mestih niso slišali.
Pred kratkim pa so v osrednji trdnjavi ameriškega novinarstva, časniku New York Times (NYT), javno razglasili, da podpirajo legalizacijo marihuane. Korak ni tako zelo presenetljiv, saj se ameriški odpor in strah pred njo, ki so ga dokončno zasejali v začetku sedemdesetih letih, že nekaj let vztrajno topi. NYT tudi ni prvi časnik, ki je podprl legalizacijo, toda kot eden najbolj vplivnih v državi kaže, da so ZDA dosegle točko preloma, ko lahko pričakujemo vse močnejši pritisk za odpravo zelene prohibicije, ki se bo prek javnega mnenja hitro prenesel tudi v politiko.
Jug, osrednji steber prepovedi
Samo še slaba četrtina Američanov živi v zveznih državah, kjer je marihuana še vedno strogo prepovedana, osrednji steber takšnega razmišljanja ostaja ameriški jug. V 23 državah dovoljujejo medicinsko uporabo, v dveh so za zdaj samo dekriminalizirali uporabo, v dveh (poleg Kolorada še Washington v severozahodnem kotu ZDA) pa lahko prebivalci po lokalnih zakonih opojno zelišče kupujejo tudi za zabavo, ne le za zdravljenje.
V NYT so še do nedavnega menili, da naj zvezna oblast stoji ob strani in opazuje, kako se bodo iztekli poskusi legalizacije v posameznih državah. »Toda to bi pomenilo, da so prebivalci teh držav na milost in nemilost prepuščeni Beli hiši in muhavosti njenih stanovalcev, ki se lahko kadarkoli spomnijo, da bodo izvajali zvezni zakon,« je zapisal uredniški odbor časnika. Zvezni zakon pa že dobrih štirideset let marihuano enači s heroinom.
»Med znanstveniki poteka iskrena debata o zdravstvenih učinkih marihuane, toda prepričani smo, da dosedanji dokazi kažejo na razmeroma majhne težave z odvisnostjo, sploh v primerjavi z alkoholom in tobakom,« je oznanil časnik iz New Yorka. Jasno je, da podpora legalizaciji ne bo vplivala na sedanji kongres, ki zaradi ostre politične delitve skoraj ne zmore odločati več o nobeni pomembnejši stvari.
Tudi na jesenskih kongresnih volitvah ne bo poplave kandidatov, ki bi javno zagovarjali spremembo stroge zvezne prepovedi. Toda po besedah NYT je »že zdavnaj minil čas, da odpravimo to različico prohibicije za snov, veliko manj nevarno od alkohola«, njena prepoved pa »povzroča veliko družbenih krivic«. Pri tem spominjajo na trinajst let ameriške prepovedi uživanja alkohola pred slabimi stotimi leti, ko so ljudje še naprej pili, nekoč poslušni državljani so postali kriminalci, po ZDA pa so se razcvetele kriminalne združbe.
Mnogi strokovnjaki newyorško naročanje marihuane po telefonu primerjajo z ilegalnimi točilnicami iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki so se razcvetele po ZDA in ljudem omogočale pitje alkohola, policistom pa gledanje v drugo smer, ko so ljudje množično kršili precej bedasto zakonodajo. Mesto, ki je imelo v začetku maja zmagovalno parado, ker so oblasti v državi New York končno dovolile uporabo v medicinske namene, se je postavilo na stran nadzorovane, a proste uporabe marihuane. Zdaj mora samo še počakati, da sporočilo pride tudi do zavesti politikov.
