Tiskane izdaje
Maska, pištola ali imitacija pištole, noži, ukradeni avtomobili za pobeg, občasno pa tudi notranje informacije so še vedno klasični pristopi roparjev. Ti so sicer vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je »izvršitev ropa neposredno vezana na uporabo orožja, s katerim zagrozijo oškodovancu,« pravijo na policiji.
Na enak način se je ropa pošte v ljubljanski Šiški lotil 47-letnik, ki so ga policisti prijeli te dni. Konec julija je vstopil v pošto, pomahal s pištolo (oziroma imitacijo pištole, kot se je kasneje izkazalo) in od uslužbenk zahteval denar, nato pa pobegnil v neznano. Po prijetju so na Policijski upravi Ljubljana pojasnili, da si je moški najprej kupil imitacijo pištole in podkapo z izrezom za oči. Nato si je izbral eno izmed poslovalnic Pošte Slovenije, ki so za roparje zanimive zaradi poslovanja v gotovini, si jo ogledal in stopil v akcijo. Ko so ga policisti prijeli, so podkapo in druga oblačila našli še pri njem, prav tako bankovce, ki mu jih še ni uspelo zapraviti. Zdaj je v priporu.
Od odškodnin do priznanja
Pošta Slovenije se je soočila z valom kritik v času, ko je odmeval rop pošte v Kresnicah, kjer je 21. junija 2011 Blaž Ereiz med ropom ustrelil poštno uslužbenko Anico Likovič. Ta se je roparju postavila po robu, a to žal plačala s svojim življenjem. Ereiz je bil obsojen na 16 let zapora, njegov pomagač Denis Softić pa na šest let zapora. Takrat so Pošti Slovenije očitali, da ni dovolj poskrbela za varnost svojih zaposlenih.
Po ropu se je Pošta Slovenije zavezala, da bo svojcem umorjene poštne uslužbenke v Kresnicah plačala odškodnino, obljubili pa so tudi, da bodo bolje poskrbeli za varnost poslovalnic in zaposlenih. Med drugim, da bodo v vseh poslovalnicah uvedli videonadzor, namestili folijo, ki zagotavlja balistično zaščito, ter sisteme dimnih pasti za obarvanje gotovine in podobno.
Na Pošti Slovenije so nam pojasnili, da so že od leta 2008 uvajali dodatne varnostne ukrepe, zdaj pa ocenjujejo, da jim je uspelo vzpostaviti »ustrezen integralen varnostni sistem, ki vključuje fizično, tehnično in mehansko varovanje«. Med bistvene ukrepe uvrščajo uvedbo varnostnih kovčkov za prevoze gotovine, ki v primeru kraje ali nasilnega odpiranja uničijo vsebino, ter sistem za sledenje v vozilih, ki se izvaja prek lastnega nadzornega centra, varnostno bolj izpostavljene prevozne linije pa spremlja oborožen varnostnik.
Na vseh poštah je zaključen projekt mehanske nadgradnje in ureditve sistema videonadzora, zagotavljajo tudi, da imajo sistem dimnih denarnih pasti (tega ni le na tistih poštah, ki so za letos predvidene za preoblikovanje v pogodbeno ali premično pošto).
Na Pošti Slovenije še dodajajo, da so za varnostne ukrepe, ki so jih sprejeli predvsem zaradi večjega števila ropov med letoma 2007 in 2011, prejeli številna priznanja, letos tudi nagrado za najvarnejše podjetje v Sloveniji (podeljuje jo Inštitut za korporativne varnostne študije). Zagotavljajo, da Pošta Slovenije danes razpolaga z nekaterimi najbolj sodobnimi varnostnimi sistemi.
V zadnjih dveh letih so za zagotavljanje varnosti namenili več kot dva milijona evrov, letos pa 1,4 milijona evrov, je pojasnila Megi Jarc iz službe korporativnega komuniciranja.
Da so sprejeli pomembne ukrepe za zagotavljanje varnosti, jim priznavajo tudi na policiji, kjer pa dodajajo, da z njihovega stališča večji problem pri poštah predstavlja le še varovanje prevoza denarja.
Manj dostav pokojnin,
»Pošta žrtvam kaznivih dejanj med drugim nudi tudi finančno pomoč iz lastnih virov, pomaga pri pridobitvi odškodnine po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, pri karierni rehabilitaciji oziroma spremembi delovnega mesta na željo žrtve,« je še pojasnila Jarčeva. Med pismonošami je žrtev ropa manj kot pred leti. Na Pošti Slovenije menijo, da tudi zaradi njihovih ukrepov, kot je na primer dostava gotovine v delih, nekaj pa je prispevalo tudi zmanjšanje obsega dostave pokojnin na dom.
