Tiskane izdaje
Portorož – Vse kaže, da so največja slovenska turistična »znamenitost« – ceste. Zadnje tri dni si jih je »ogledovalo« po približno pol milijona turistov na dan. Za izstop na Hrvaško na mejnem prehodu Dragonja so potniki v soboto potrebovali dve uri.
Kolona na tem mejnem prehodu s Hrvaško je bila v soboto dolga več kot 20 kilometrov, od Dragonje do predora Dekani. Mejni prehod so morali občasno zapirati in vozila preusmerjati na Sočergo. A tudi na Sočergi in v Sečovljah so turisti čakali po 45 minut za izstop v hrvaško Istro.
Včeraj se je reka turistov nekoliko obrnila. V takih dneh turistični promet predvsem oteži življenje prebivalcem ob meji. Ne samo v Istri, ampak po vsej Sloveniji. Glede na to, da se turisti (vsem informacijam navkljub) ne preusmerjajo na manj zasedene ceste in mejne prehode, domačini predlagajo, da bi morala Dars in prometna policija z učinkovitejšim preusmerjanjem prometnih tokov (kar že počenjo v nekaterih sosednjih državah), olajšati potnikom boljše prometne izbire s pomočjo digitalnih napisov na nekaterih ključnih dostopih in cestnih odsekih. Takšno pomoč bi si še posebej zaslužili zaradi cene, ki jo turisti plačajo za vinjeto. Seveda pa takšna gneča na cestah opozarja tudi na neustrezno prometno infrastrukturo.
Turistična središča so bila zaradi slabega vremena slabše obiskana. V Portorožu so denimo v soboto zabeležili za tri odstotke manj prenočitev kot lani na veliki šmaren, včeraj pa za dva odstotka manj. V zadnjih dveh dneh so uradno zabeležili 15.800 prenočitev. Podatek ni najbolj zanesljiv, kajti v zasebnih sobah, v katerih je bilo težko dobiti prenočišče, so uradno prijavili le 12-odstotno zasedenost. Hoteli so bili polno zasedeni, kampi dvetretjinsko. V prvi polovici avgusta so bili portoroški hoteli za tri odstotke bolje zasedeni kot so bili lani, v vseh poletnih dneh od 1. junija do sedaj pa je število prenočitev povsem podobno lanskemu obisku.
Turizem odvisen od vremena
Turistične podjetnike bolj skrbi, da bo finančni izplen nižji zaradi manjše porabe v izvenpenzionski ponudbi. Ta je posledica bistveno slabšega vremena in manj »širokogrudne« strukture gostov. »Kdor govori, da slovenski turizem ni (ali ne sme biti) odvisen od vremena, ne pozna strukture naše turistične ponudbe. V deževnih dneh smo zaradi izpada prihodka na plažah in na terasah imeli vsak dan vsaj 10.000 evrov manj prihodka. Seveda pa uspešnosti poslovanja nikoli ni prav ocenjevati na kratek rok, še en mesec je prekratek. Najbolj poštena ocena je za več let skupaj,« pravi Marino Antolovič, predsednik uprave Istrabenz Turizma. Le redki turistični podjetniki pa so pripravljeni (sposobni) realno razkriti svoj dejanski poslovni izplen. V Portorožu so opazili več madžarskih, francoskih, čeških, poljskih in celo belgijskih, španskih in ameriških gostov. Za kraj je dobro, da prihajajo turisti z bolj razpršenega trga. Toda mnogi od teh so taki, ki iščejo bistveno cenejše namestitve. Hkrati je manj ruskih in italijanskih gostov, znanih kot dobrih plačnikov. Zaradi slabega vremena so minuli konec tedna začasno odpovedali tradicionalno Portoroško noč z ognjemetom, ki jo bodo izpeljali v petek, 22. avgusta, ko bodo na Obali tri velike prireditev: še Ribiški praznik v Izoli in nastop Magnifica v Kopru.
Portoroški turistični delavci opažajo tudi, da turiste vse bolj zanima mesto Piran, zaradi česar so piranske zmogljivosti že celo poletje bolje zasedene kot portoroške. Piran letno obišče med 250.000 in 300.000 dnevnih gostov, od katerih bi mesto lahko služilo veliko več, če bi se lokalna skupnost zanje in nanje bolje pripravila in se organizirala.
