Operacija Mare nostrum je za Italijo predraga

Središča za sprejem ilegalnih prišlekov po vsej Italiji, od Sicilije na jugu do Gradišča ob Soči na severu, se polnijo z novimi in novimi nesrečniki. Samo v soboto so italijanski mornarji v Neapelj pripeljali več kot tisoč rešenih brodolomcev, v Reggio Calabria pa več kot dvesto.

V Italiji je navada, da se ob velikem šmarnu v palači notranjega ministrstva zberejo člani nacionalnega komiteja za javni red in varnost. Notranji minister jim razloži, kakšna je varnostna situacija v državi v trenutku, ko so vsi državljani na počitnicah. Vsaj nekoč je bilo tako, da so res šli vsi na morje.

Sedanji notranji minister Angelino Alfano, do lani najbližji Berlusconijev sodelavec, zdaj voditelj Nove desne sredine, se je na Marijin praznik pohvalil, da je Italija vsekakor najbolj gostoljubna država v Evropi. Največ nesrečnikov je rešila iz sredozemskih voda, največ jih sprejema pod svojo streho. Posebej se je zahvalil vojaški mornarici, ki patruljira po Sredozemlju, pa tudi finančni straži in drugim rodovom policije in vojske, ki čuvajo Evropo in hkrati pomagajo ljudem, ki bi lahko končali v valovih.

Ko se je pohvalil, kako je lani oktobra podpisal začetek operacije Mare nostrum, ki je največ pripomogla, da je bilo v prvih sedmih mesecih letos iz valov rešenih več kot 70.000 brodolomcev, je Alfano še enkrat ponovil sporočilo evropskim partnerjem, da Italija bremena ne zmore več in da mora naloge čuvanja južnih morskih meja prevzeti vsa Evropska unija.

Samo letos je na italijanskih obalah pristalo več kot sto tisoč Afričanov in drugih iskalcev sreče in preživetja, v zadnjem letu jih je bilo več kot 116.000. Ne vemo, koliko ljudi bi umrlo v valovih, če ji ne bi reševali naši mornarji, pravi Alfano. Ponosni smo, ker lahko rešujemo življenja, tudi v prihodnje bomo sprejemali ljudi, ki bežijo pred političnim nasiljem, preganjanjem in revščino, hkrati pa bomo zahtevali, da prišleki spoštujejo italijanske zakone.

Italija pa s tako politiko dela usluge vsej Evropi, saj ilegalci ne prihajajo na italijanske obale zato, da bi ostali v Italiji, naprej hočejo, proti severu. Bolj severne države naj prevzamejo tudi odgovornost in stroške. Skupna evropska organizacija Frontex naj do 18. oktobra, ko bo minilo leto operacije Mare nostrum, zamenja italijanske sile, poskrbi naj za reševanje brodolomcev, tudi za njihovo nastanitev. Tudi aretacije organizatorjev prevozov mora prevzeti skupna organizacija, azil, za katerega zaprosijo prišleki, pa je evropski, in ne samo italijanski problem.

Največ ilegalcev je tudi v zadnjem letu, odkar deluje operacija Mare nostrum, pristalo na Siciliji, kar 83 odstotkov. Vojna mornarica je aretirala 539 prevoznikov, ki se navadno skrivajo med potniki, delajo pa za mafijske organizatorje potovanj na afriški in tudi na italijanski strani. Za politični azil in mednarodno zaščito je zaprosilo več kot 35.000 prišlekov, skoraj deset tisoč so jih zavrnili, druge obravnavajo.

V italijanskih begunskih centrih je nastanjenih 53.000 migrantov, največ na Siciliji in v Laciju, manjši del celo v Furlaniji - Julijski krajini. V Gradišču ob Soči so prebežniki, nezadovoljni z razmerami, te dni spet pripravili upor.

Notranjemu ministru Alfanu pa se je pred dnevi kar malo zareklo, ko je spregovoril o ilegalnih prišlekih, ki nadlegujejo turiste po plažah in jim ponujajo pijačo, jedačo, predvsem pa poceni kitajsko robo. Zanje je uporabil izraz »vu kumpra«. S temi besedami, ki pomenijo »Kupite!«, afriški reveži ponujajo svojo kramo. V italijanskem civiliziranem besednjaku pa ta izraz, posebno če ga uporabi politik, velja za sovražni govor, tako rekoč rasistični izpad. Alfano, ki zadnje čase veliko obiskuje centre za prebežnike, se je na veliki šmaren zagovarjal, da »vu kumpra« pač ni več psovka, saj se je po novem znašla celo v uradnem slovarju italijanskega jezika.