Tiskane izdaje
Delovni dan začne s skokom v morje. To je prednost samostojnega podjetništva, pravi socialna delavka Lorena Pahović iz Lucije. Preden se je odločila iti na svoje, je bila zaposlena v nevladnih organizacijah, kjer je delala z ljudmi s posebnimi potrebami, motnjo v duševnem zdravju in zasvojenci s prepovedanimi mamili.
Primorka Lorena Pahović zase pravi, da je človek, ki potrebuje spremembe in nove izkušnje. Ker si je želela okusiti življenje v tujini, je pustila redno službo in se za eno leto odpravila v Anglijo. »Zavedam se, da dati odpoved v tem kriznem času za večino ljudi pomeni norost. Toda jaz sem ta korak potrebovala,« stoji za svojo odločitvijo. Na Otoku je pilila svoj poklicni profil z izpopolnjevanjem v coachingu. Veliko se je naučila, na Primorsko pa se je vrnila s pomembnim spoznanjem: »Ugotovila sem, da svoje življenje vidim v Sloveniji. Vrnila sem se pomirjena.«
Na začetku čim manj tveganj
Začela je pisati novo poglavje na poklici poti. Zaželela si je več svobode od tiste v redni zaposlitvi. Po devetih letih delovne dobe, ki jo je nabrala v nevladnih organizacijah in društvih, se je odločila za status samostojne podjetnice. »Ker se v gospodarski krizi ukvarjam s področjem, ki velja za nadstandard – ne prodajam namreč kruha –, me je bilo, razumljivo, strah, v kaj se spuščam. Vendar sem se zavedala, da ne bi mogla stranke spodbujati, naj sledi svojim sanjam, je pogumna in naj tvega, če bi bila coach z varno zaposlitvijo. Pri svojem delu hočem biti avtentična,« je predstavila svojo delovno miselnost. Najtežja naloga, ki se je je morala naučiti, je bilo stranki zaračunati delo. »Veliko sem delala pri tem, kako si postaviti ceno. Ker me vodi izostren občutek za pomoč ljudem, mi je bilo za svojo storitev zato najtežje izdati račun,« je povedala.
Posel je začela s predstavitvijo podjetja Srečanja na spletu, kar je bil zanjo velik izziv, saj je človek, ki prisega na osebni, ne virtualni stik. »Svojo blagovno znamko še izpopolnjujem,« je dejala samostojna podjetnica, ki je poslovno dejavnost registrirala oktobra lani. »Tistim, ki začenjajo na novo, svetujem čim manj tveganj. Naj se ne podajajo v velike naložbe in zadolžitve, ampak vlagajo sproti.«
Posebni fitnes
Odkar ima svoje podjetje, je opazila, da je še bolj pozorna na dogajanje okrog sebe, sprejema veliko več dražljajev, še več sprašuje in razpravlja z okolico. »Pravijo, da mora biti podjetnik kot morski pes. Ta lahko umre, če zaspi. Tudi podjetnik mora biti ves čas v gibanju,« je razmišljala sogovornica.
Koliko javnost sploh pozna koncept coachinga? »Izraz poskušam predstaviti z jasnejšim opisom. Pogosto pravim, da sem fitnes trener za človekovo notranjost,« je pojasnila. V prihodnosti se bo osredotočila na coaching za socialne delavce. »Zaradi narave dela pogosto izgorijo in rada bi jim pomagala. Sodelovanje z velikimi podjetji ni zame. Rada bi delala z ljudmi, ki imajo vrednote podobne mojim.«
Zakaj pa imajo ljudje dandanes toliko težav, da potrebujejo pomoč? »Iz okolja dobivamo nešteto dražljajev, ki iz nas povlečejo več energije, kot nam jo dajo. Medsebojne komunikacije je vedno manj, ljudje se preveč ukvarjajo z drugimi, težko prevzamejo odgovornost za svoje življenje,« je razmišljala socialna delavka, ki zelo rada spoznava ljudi. »Od vsake stranke se nekaj naučim in s tem rastem. Verjamem, da ustvarjam nekaj pomembnega in ljudem dajem dodano vrednost.«
Pogrešala je vizijo
Na poklicni poti je izkusila delo v nevladnih organizacijah in društvih, ki so jih financirale lokalne skupnosti. »Pogrešala sem vizijo: zakaj smo tam in k čemu stremimo. V lastnem podjetju sama odločam o svoji poti,« je razkrila najpomembnejšo razliko.
»V prejšnjih službah je bila tudi velika fluktuacija ljudi, treba jih je bilo uvajati v delo, s čimer se v svojem podjetju ne ukvarjam. Prednost prejšnjih služb pa je bila plača, za katero veš, da jo boš vsak mesec dobil na bančni račun. Zanjo ni treba skrbeti, na samostojni poti pa je le drugače. Ko prideš iz službe domov, si prav tako ne razbijaš glave, kaj bi lahko še storil, medtem ko v svojem podjetju delovni čas nikoli ne traja od osme do 16. ure,« je vlekla vzporednice.
V prihodnosti nikakor ne izključuje vrnitve v varno zavetje redne zaposlitve. Toda za zdaj si je izbrala pot, ki ji najbolj ustreza.
