Tiskane izdaje
Ljubljana - Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ bi bilo prenehanje poslanskega mandata predsednika SDS Janeza Janše na podlagi zakona o poslancih ustavno sporno.
Prenehanje mandata zaradi pravnomočne obsodbe velja le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo funkcijo, ne pa za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe, menijo v službi.
V mnenju so poudarili tudi, da zakon o volitvah v državni zbor ne določa, da pravnomočna obsojena oseba ne sme kandidirati na volitvah in pridobiti mandata. »Če zakonodajalec pravice ni omejil že v fazi kandidiranja, potem je zelo sporno, da iz razloga, ki je obstajal že v fazi kandidiranja, pride do izgube mandata,« so zapisali v mnenju.
Poudarili so tudi prakso evropskega sodišča za človekove pravice, ki v štirih sodbah pravi, da je sestavni del pasivne pravice (biti voljen) tudi to, da izvoljena oseba opravlja funkcijo poslanca.
Prenehanje mandata bi zato pomenilo nesorazmeren poseg v volilno pravico.
Zakon o poslancih v svojem devetem členu določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Postavilo pa se je vprašanje, ali omenjeni člen velja tudi za poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen pred pridobitvijo mandata, kot je to v primeru Janše. V zakonodajno-pravni službi DZ, ki je mnenje pripravila pred petkovo sejo parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK), menijo, da bi bila uporaba te določbe v tem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo, saj bi posegla v pravico biti voljen.
Zakonodajno-pravna služba je mnenje posredovala predsedniku MVK Mitji Horvatu (SMC), ki je na dnevni red petkove nujne seje komisije uvrstil tudi točko o prenehanju mandata poslanca.
V SDS so danes predlagali, da se točka z dnevnega reda umakne. O tem bodo člani komisije odločali ob začetku petkove seje.
