Alarma pred jedilnico ni več, odzivov pa veliko

Otrokom bo prihranjena pot v tajništvo, predvsem pa ne bodo več javno izpostavljeni.

Objavljeno
07. marec 2014 11.32
Posodobljeno
07. marec 2014 11.32
Špela Kuralt, Celje, Tina Kristan, Ozadja
Špela Kuralt, Celje, Tina Kristan, Ozadja

Celje, Ljubljana - Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je bil zelo oster glede alarma pred jedilnico, ki se je oglasil, če račun za prehrano ni bil plačan. Alarma ni več, ministrstvo pa bo počakalo na ugotovitve inšpekcije.

Kot je dejal Pikalo, ima, če bodo ugotovljene kršitve, pravico predlagati svetu zavoda, da ravnateljico razreši. Po njegovih besedah so v pogovoru z ravnateljico Nevenko Matelič Nunčič jasno povedali, da je tak način evidentiranja učencev pred kosilom popolnoma nesprejemljiv in da je pri tem popolnoma vseeno, ali gre za tržno ali netržno dejavnost. Ob tem je dodal, da so zaradi tega primera na šolo poslali inšpekcijo za šolstvo, ki bo ugotavljala morebitne druge kršitve. Inšpekcija je bila na šoli precej časa, od ugotovitev pa bodo odvisni tudi nadaljnji ukrepi šolskega ministrstva.

Nevenka Matelič Nunčič je ministrstvu zagotovila, da je zvočni alarm izklopljen. Starši, ki so zadevo sprožili in obvestili tudi varuhinjo človekovih pravic ter informacijsko pooblaščenko, so tako zadovoljni. »To je bil namen. Da otroci ne bodo več po krivici izpostavljeni, da se ne bo več dogajalo, da zaradi piskanja ne bodo hoteli na kosilo. Nikakor ni bil namen očrniti šolo, ki je zelo dobra in ima čudovite učitelje,« so povedali po dogajanju.

Okrožnica drugim šolam

Minister je bil do elektronskega sistema z alarmom zelo kritičen: »Sem starš in po naključju sem prejšnji mesec prepozno plačal položnice. Nedopustno je, da bi, ali mojemu ali kateremu koli drugemu otroku, zvonilo zato, ker nisem pravočasno plačal položnice. Moj otrok ni nič kriv, moj otrok ne zna niti plačati položnice. Kriv sem jaz, gre za odnos mene kot starša do šole.«

Sicer pa ta celjska šola ni edina, ki ima elektronsko obliko evidentiranja šolskih kosil. Zagotovo ima tak sistem še Osnovna šola Frana Krajnca, ki ga je v Celju tudi prva uvedla. Koliko šol v Sloveniji še ima tak način evidentiranja, bo zdaj preverilo ministrstvo, ki bo, kot je zagotovil Pikalo, poslalo šolam okrožnice, da ta praksa ni sprejemljiva.

Občina nič o alarmu

S sporočilom za javnost se je odzvala tudi Mestna občina Celje, ki pa se o alarmu ni opredelila. Zapisali so, da občina, podobno kot tudi druge, subvencionira šolsko prehrano socialno ogroženih učencev, in sicer so za to v preteklih treh letih vsako leto namenili 103.000 evrov. Da bi bila cena kosil čim nižja, pa je mestni svet v občinskem proračunu namenil dobrih 160.000 evrov, ki zagotavljajo 40 odstotkov sredstev za plače kuharjev.

Zapisali so še, da imajo vse celjske šole sprejeta pravila o šolski prehrani, ki jih morajo starši oziroma podpisniki prijave spoštovati. Dodali so, da je za vse, ki plačil ne zmorejo, v občini s subvencijami dobro poskrbljeno: »Želimo in pričakujemo pa odgovoren odnos do svojih otrok, šole in občine tudi od tistih redkih staršev, ki ob nezmožnosti plačila šolske prehrane za svojega otroka, kljub večkratnemu odlogu plačila s strani šole, pozivu šole naj starš poda vlogo za denarno pomoč na šoli, da se lahko dobi subvencija občine ali kakor koli drugače uredi zadeva v korist otroka, starši svoje dolžnosti ne opravijo in po nepotrebnem otroka postavljajo v neprijeten položaj.« (dobesedni navedek iz sporočila za javnost) Zaključili so, da bodo probleme reševali izključno na ravni tistih, ki se jih tičejo.

Polovica otrok jé s subvencijo

Na državni ravni je subvencij veliko. Kot je povedal Pikalo, je 15.000 subvencioniranih kosil na dan, kar je devet odstotkov. Obstajajo sicer tri vrste subvencij za prehrano in skoraj polovica otrok v Sloveniji ima eno od njih. Leta 2012 je bilo za te subvencije porabljenih 26,4 milijona evrov, lani 24,5 milijona, letos pa imajo za ta namen rezerviranih 30,6 milijona.