Po 15 letih je ugasnila Medijska preža/Media Watch

Slovenski mediji: Prostor za kritično samorefleksijo se zaradi finančnih težav krči.

Objavljeno
27. januar 2014 19.13
Posodobljeno
27. januar 2014 20.00
Medijska preža, Mirovni inštitut, na sliki Brankica Petković. Ljubljana 23.01.2014
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Revija Medijska preža je nehala izhajati – decembra je izšla zadnja številka. S tem se je zaprl še en prostor kritične analize in strokovne razprave o delovanju medijev v Sloveniji. Za redno izhajanje ni več denarja.

Revijo so pred 15 leti zagnali na Zavodu za odprto družbo – Slovenija in v njeno delovanje vključili novinarje, raziskovalce in druge zainteresirane za kakovost in odprtost slovenskega medijskega prostora. Leta 2001 se je revija preselila pod okrilje Mirovnega inštituta. Izdali so 45 številk, redno izhajanje pa je od zagona revije omogočala Fundacija za odprto družbo (Open Society Fundations), fundacija Georgea Sorosa s sedežem v Združenih državah Amerike.

S kapitalom nad kapital!

Zadnja številka Medijske preže je tako izšla junija 2013, za decembrsko ni bilo več denarja. »Na začetku smo izhajali štirikrat na leto, nato trikrat, zadnja leta pa nam je uspelo iziti dvakrat na leto,« nam je pojasnila Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in urednica revije Medijska preža. »Nekatere številke so imele tudi 90 strani in so vključevale več kot 50 ali 60 člankov. Številne so imele prilogo v angleškem jeziku, kadar so s prispevki gostovali tuji avtorji.«

Za redno izhajanje vsaj dvakrat na leto potrebujejo približno 25.000 evrov. In če je redno izhajanje v zadnjih 15 letih omogočala redna podpora Sorosove fundacije, ta zdaj usiha, saj se fundacija iz podpore demokraciji v posameznih evropskih državah preusmerja v podporo Evropi kot celoti. »Podpora na razpisih v Sloveniji pa je negotova in majhna. Tudi na ravni Evropske unije ni razpisov, ki bi programsko podpirali redno kritično refleksijo medijev. Ni sistemske podpore za tovrstno dejavnost,« je dejala Petkovićeva.

In kaj pravi na očitke na račun Sorosa? »Sorosova podpora je bila programska, dolgoročna in strateška, namenjena krepitvi odprte družbe v Sloveniji. Omogočala je neodvisnost od komercialnih ali političnih akterjev v Sloveniji. Seveda smo se zavedali, da je Soros tudi poslovnež, zato je bil že ob zagonu eden od naših motov S kapitalom nad kapital!« je pojasnila urednica.

Odmevne analize

Tako je torej ugasnila publikacija, ki je kot iniciativa civilne družbe sistematično in kritično obravnavala medijsko politiko, medijski trg in medijske prakse v Sloveniji.

Med njihove najodmevnejše zgodbe sodijo analize spornih lastniških povezav in izigravanja javnega interesa v medijih v Sloveniji.

Revijo so soustvarjali številni sodelavci iz Slovenije in tujine; katalog avtorjev obsega več sto imen. V tem času so za delovanje revije porabili okoli 350.000 evrov, večinoma od tujega donatorja. Manjši del denarja so občasno dobili prek razpisov v Sloveniji na ministrstvu za kulturo (razpis za programske vsebine medijev) ali na ministrstvu za šolstvo (razpis za strokovno periodiko). A ta sredstva so v času delovanja Medijske preže pokrila manj kot 15 odstotkov stroškov za produkcijo in distribucijo revije.

Delo je treba plačati

»Mogoče bi lahko še nekaj časa izhajali, če bi plačali le materialne stroške produkcije, ne pa tudi avtorjev,« razmišlja Brankica Petković, vendar bi bilo to v nasprotju z načeli, ki jih zagovarjajo tudi v svojih analizah. »Delo je treba plačati, in če tega ni mogoče zagotoviti, potem je treba priznati, da ne gre več,« je dodala.