Industrijska konoplja: »Finančna, duhovna in zdravstvena dobrobit«
Nerazumno je saditi koruzo in zastrupljati tla, vodo in hrano. Če hočemo biti okolju prijazna država, moramo prenehati s tem.
Borut Tavčar
Sloveniji je že več kot 300 kmetov, ki sadijo industrijsko konopljo, več kot deset je tudi predelovalcev. Vendar, kot pravi Tomaž Sušnik iz Konopljarne, tudi če bi polja konoplje potrojili, ne bi bilo dovolj za slovenske potrebe.
Zadnje razprave o konoplji so se osredotočale na opojno vrsto in njene učinke na zdravje ali zasvojenost. Že precej let pa je pot odprta za industrijsko konopljo z nizko vsebnostjo zloglasnega THC. Tomaž Sušnik iz Konopljarne Hannah biz, ki je na trg postavila tudi blagovno znamko extravaganja, pravi, da se povpraševanje po izdelkih iz konoplje povsod krepi, saj veliko izdelkov tudi izvozijo.
Slovenska proizvodnja povpraševanja ne zapolni. Gojenje konoplje se je razširilo z 200 na 400 hektarov, a tudi tisoč hektarov ne bi bilo dovolj niti za porabo v Sloveniji, kaj šele za izvoz. »Uvoza je veliko, v Slovenijo uvozimo vsako leto na tisoče litrov olja, količine pa se povečujejo. Pa gre samo za olje, uporabe konoplje v prehrani, za izdelavo tekstila, gradbenega materiala in drugega se pri nas nismo še niti lotili. Predelavo konopljinih vlaken v tekstil bodo v nekaj mesecih začeli pri Vranskem.«
Brez prave mehanizacije
Ovira je tudi to, da v Sloveniji še ni prave mehanizacije za predelavo. »Še vedno smo na začetku. Razvijamo se, ni nobenega krčenja, vendar je kljub temu to še vedno začetek,« meni Sušnik. Konoplja po njegovem čisti zemljo, kmetje, ki jo gojijo, se vidijo drugače, bolj se zavedajo pomembnosti čistega okolja – zlasti v primerjavi s kmetovalci, ki pridelujejo koruzo. »Niti odstotka koruze ne porabimo za prehrano ljudi, od nje pa imamo zelo umazano zemljo, saj jo večkrat poškropijo s pesticidi, umazano vodo in umazano hrano. Konoplje še nikjer niso škropili s pesticidi, predelati pa jo je mogoče v celo vrsto izdelkov.«
Pravzaprav je po Sušnikovem mnenju nerazumno danes še saditi koruzo, ki zaseda ogromne površine v Sloveniji in jo uporabljajo celo v bioplinarnah. »Če hočemo biti okolju prijazna država, moramo prenehati s tem. Cele vasi so bolne zaradi kemikalij, ki jih škropijo po poljih.« Sušnik trdi, da je konoplja finančna, duhovna in zdravstvena dobrobit. »Država si zadnja leta ne upa več tako greniti življenja pridelovalcem,« je dejal Sušnik, a dodal, da so v javni upravi še vedno silnice, ki bi trend obrnile nazaj. »Z eno uredbo, enim stavkom ministra za kmetijstvo: 'Sejte konopljo!' bi se vse pospešilo. Ljudje so pripravljeni,« je prepričan Sušnik. »Kmetovalcem bi se izboljšalo finančno in zdravstveno stanje, izboljšala bi se jim kakovost življenja.«
Pridelava konoplje je porazdeljena po vsej Sloveniji. V Prekmurju, kjer naj bi bilo središče, je je 20 odstotkov, a tam tudi najbolj zapletajo. Konoplja se namreč bori s koruzo, zato nekaterim celo smrdi. »Za to ni kriva konoplja, na Gorenjskem ni nobenih težav. Ni mi jasno, zakaj je Savinjska dolina polna hmelja, ki je bratranec konoplje, a ga je 20-krat bolj zapleteno pridelovati. Pa tudi iz konoplje se da zvariti zelo okusno pivo,« pove Sušnik.
Na kmetijski ravni v Sloveniji pokrijemo pet odstotkov potreb po konoplji, v gradbeni industriji nič, pri tekstilu in plastiki je enako. »V Slovenijo uvažamo 90 odstotkov izdelkov, jaz moram uvoziti 80 odstotkov vseh surovin za izdelke iz konoplje. Povpraševanje raste, zato se delež uvoza le povečuje. Smo majhna država, morali bi se torej hitro prilagoditi, a se to ne zgodi. Hrvati so začeli sejati lani, letos nas bodo že prehiteli. Koga čakamo? Naj politiki malo pogledajo na splet, vedenje o konoplji se izjemno povečuje. A kljub temu v šoli otroci še vedno o njej ne izvedo nič.«.
Idealna za prehrano
Konoplja po pridelku in kakovosti olja prekaša oljno ogrščico, sojo, sončnice in druge oljnice, dodatno pa ostane steblo, ki se lahko zaorje in izboljša kakovost tal, še bolje pa je za to pustiti le listje, saj je vse steblo surovina za izdelavo trpežnih vlaken in celuloze, ki jo je brez nevarnih kemikalij mogoče predelati v papir, z že dobro razvitimi postopki pa tudi v plastiko. Vlakna konoplje je brez posebne predelave mogoče uporabiti v gradbeništvu, tako za izolacijo kakor, v kombinaciji z vezivom, denimo cementom, za gradnjo nosilnih zidov. Ko se posuši, je tak zid celo stabilnejši od betonskega, dodatno lahko veže in odda več vlage, je pa tudi boljši toplotni izolator. Na hektar je mogoče pridelati tudi 3000 kilogramov vlaken, kar je nekajkrat več kot pri lanu in bombažu.
Nobena rastlinska hrana se ne more primerjati z konopljinim semenom. Zaradi svoje enkratne beljakovinske sestave (vsebuje esencialne aminokisline v pravilnem razmerju) in nenasičenih maščobnih kislin je seme konoplje po analizah idealno za našo prehrano. Iz semena s hladnim stiskanjem dobijo olje, nekako do 35 odstotkov teže semena. Pridelek olja, ki je vsestransko uporabno, lahko doseže tudi do 4000 litrov na hektar. V eni od farmacevtskih družb iz Slovenije, ki pripravlja lastna maziva, so povedali, da olje uvažajo iz Kanade, ker je bolj kakovostno. Konoplja je hvaležna rastlina tudi za žlahtnenje, kar je verjetno tudi priložnost.
Ne nazadnje, konopljino olje je uporabno tudi za pogon vozil. Henry Ford je skoraj ves avto, razen motorja, rezervoarja in izpušnih cevi, sestavil iz konoplje, ta ga je tudi poganjala kot gorivo.