Junija naj bi pri uporabi konoplje zavel svež veter
Petnajst držav EU ima v svoji zakonodaji opredeljeno uporabo konoplje
za medicinske namene, Slovenije (za zdaj) ni med njimi.
Majda Vukelić
arca je skoraj soglasna večina v državnem zboru ustavila poskus civilne družbe za pravno ureditev gojenja in uporabe konoplje za medicinske in industrijske namene. Poslanci so namreč v drugi obravnavi zavrnili tako predlog zakona o konoplji kot predlog zakona o samoozdravljenju. Kje smo torej zdaj?
Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru na naše vprašanje ponovili, da je predlog zakona o konoplji vlada zavrnila − temu pa je sledil tudi državni zbor −, ker se s z njim uporaba konoplje za medicinske in industrijske namene ne ureja celovito in uravnoteženo. Vsebina predlaganega zakona o konoplji je deloma tudi že zajeta v drugih predpisih. Hkrati je predlog zakona prinašal rešitve, ki povečujejo različna zdravstvena tveganja.
Junija bo drugače?
Ne glede na to pa je vlada, tako zdravstveno ministrstvo, podprla pobudo za uporabo konoplje za medicinske namene. »Raba konoplje za medicinske namene bo preprosteje urejena s spremembami in dopolnitvami uredbe, ki zadeva razvrstitev prepovedanih drog. Ministrstvo za zdravje pripravlja predloge sprememb in dopolnitev uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Rok za pripravo uredbe je junij 2014.«
Po veljavni pravni ureditvi sta tako konoplja kot njena aktivna snov THC (tetrahidrokanabinola) razvrščeni v prvo skupino uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. V to skupino so razvrščene snovi, ki se uporabljajo le za znanstveno-raziskovalne in učne namene. V drugi skupini uredbe so snovi, ki se v medicini lahko uporabljajo. Pravno ureditev za zdravila, izdelana iz konoplje, je v Sloveniji torej mogoče doseči s spremembo veljavne uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in na podlagi zakona o zdravilih, ki določa pogoje za registracijo in promet z zdravili. Zakon o zdravilih hkrati določa, da se zdravila lahko dajo na trg po opravljenem postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom, ki je predpisan z zakonodajo EU. V Sloveniji je za izdajo dovoljenj za promet z zdravili pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, so pojasnili na ministrstvu.
Načelnih zadržkov menda ni
Za uporabo medicinske konoplje načeloma zadržkov torej ni, bo pa ta morala biti enako strogo urejena, kot to velja za vsa zdravila, trdijo na ministrstvu. Zdravila morajo namreč biti za bolnika varna, učinkovita in kakovostna in v tem primeru še posebej glede na možna tveganja predpisana od zdravnika. »Nedopustno je namreč, da ljudje v stiski opuščajo zdravljenje, ki jim ga predpiše zdravnik, in posegajo po preparatih, ki ne ustrezajo strokovnim zahtevam, niso pod nadzorom strokovnih institucij in jih ponujajo posamezniki brez strokovnih licenc in za oderuške cene.«
Da takšna argumentacija in napovedana ureditev ne bosta zadovoljili civilne družbe, je jasno. Jaka Bitenc, eden od pobudnikov za ureditev tega vprašanja na zakonski ravni, je namreč že marca v državnem zboru jasno poudaril, da »legalizacija konoplje zgolj za medicinske namene pomeni le nadaljnje uresničevanje monopola farmacevtske industrije nad konopljo«. In zakaj zgolj premik konoplje prek uredbe iz prve skupine prepovedanih drog v drugo ne zadošča? Zato, ker »po znanstvenih merilih konoplja sploh ne bi smela biti uvrščena na seznam prepovedanih drog, saj ne povzroča nič več zdravstvenega tveganja kot številna druga zdravilna zelišča, ki so vključena v seznam tradicionalnih zdravilnih zelišč. V skladu z znanstvenimi dognanji je treba konopljo preprosto izbrisati s seznama prepovedanih drog in jo uvrstiti na seznam zelišč z zdravilnimi učinki.«
Kje smo
Uporabnikov konoplje se pri nas od leta 1999 ne preganja več. Posest droge, ki je namenjena za lastno uporabo, se šteje za prekršek, v nekaterih primerih lahko pripelje do kaznivega dejanja. Predlog zakona o konoplji je odprl več vprašanj, tako vprašanje uporabe konoplje za medicinske namene kot tudi vprašanje oziroma uvajanje legalizacije te rastline in THC za samopreskrbo. Tretje področje razprave pa predstavlja industrijska konoplja, katere predelava in prodaja je pri nas z nekaterimi omejitvami dovoljena in je predmet evropskih subvencij.
Od leta 1999, ko smo torej v zakonodajo vgradili prve člene, ki so zmanjšali kriminalizacijo uporabnikov konoplje in se približali razviti Evropi, nismo na tem področju naredili pomembnih novih korakov, čeprav so bili poskusi uvedbe konoplje za medicinske namene že v letu 2002.
Petnajst držav EU ima v svoji zakonodaji opredeljeno uporabo konoplje za medicinske namene, Slovenije za zdaj ni med njimi. Morda tudi zato, ker se oklepa starih vzorcev. Milan Krek s koprskega zavoda za zdravstveno varstvo bi, ob zadržkih, ki jih ima do predlogov civilne družbe za legalizacijo marihuane, dejal: »Ni dopustno, da naši ljudje, ki potrebujejo konopljo za zdravje, to kupujejo na črnem trgu in so prepuščeni številnim tveganjem, ki jih ta trg prinaša. Menim, da je v našem stoletju težko obvladovati uporabo drog z metodami, ki so se oblikovale na začetku prejšnjega stoletja, skoraj pred sto leti. Vmes so prišli nova spoznanja in najhitrejši razvoj tehnologij in družbe v zgodovini človeštva ter nove droge. Zato bi morali spremeniti pristope, ki paradoksalno marsikdaj celo povečujejo škodo, namesto da bi jo zmanjševali.«