Policisti travo žanjejo
skozi vse leto
Zakon ne predvideva nobenih razlik pri pregonu dilerjev trdih
ali mehkih drog.
Mitja Felc
reiskovalci pri pregonu preprodajalcev mehkih ali trdih drog ne delajo nikakršnih razlik, saj tega po veljavni zakonodaji niti ne smejo. Preprodajalci in pridelovalci marihuane tako lahko upajo le na milost sodišča, če jih slučajno zalotijo pri nečednih poslih.
Na može v modrem večkrat leti očitek, da se precej raje osredotočajo na posameznika, ki pokadi kakšen džoint, medtem ko se pri preprodajalcih mamil obrnejo stran. Strokovnjaki s področja prepovedanih drog na policiji odgovarjajo, da uživanje pri nas ni kaznivo, se pa preganja posedovanje, prodajo, pridelavo in predelavo prepovedanih drog. Vendar je ob tem treba opozoriti na zakonsko zmedo. Uživanje in posedovanje se konec koncev lahko enači, saj uživanja (ki je dovoljeno) ni brez posedovanja (ki je prepovedano).
Medtem ko so nekateri posamezniki stalno kritični, da se lovi le male ribe, spet drugi vidijo pozitiven zasuk v tej smeri, saj se kajenje marihuane na določenih lokacijah tiho odobrava. Seveda, če ni v ozadju preprodaja mamil.
Hidroponično gojenje vse bolj popularno
Želja po nelegalnem zaslužku je v zadnjih letih navrgla kar nekaj novih podjetnikov, ki se odločijo za vzgojo prepovedane konoplje v umetno ustvarjenih pogojih. Izkušnje policije kažejo, da gre večinoma za gojenje, namenjeno prodaji, zaprti in posebej opremljeni prostori pa omogočajo »žetev« skozi vse leto, kar poveča zaslužek. Tako imenovanega hidroponičnega gojenja je vsako leto več.
Lani so evidentirali 70 tovrstnih prostorov in zasegli več kot 9324 sadik konoplje in več kot 33 kilogramov posušenih delov, pripravljenih za prodajo. Leto prej je bilo 75 tovrstnih odkritij, v katerih so poželi 11.105 sadik in zasegli še 117 kilogramov posušene trave. Leta 2012 so iz 52 prostorov odnesli skupaj 13.308 prepovedanih sadik. Samo letos pa so nenapovedano obiskali 48 posebnih prostorov in nelegalnim vrtnarjem zasegli 4000 sadik prepovedane konoplje.
Nekateri prostori so tehnično zelo dovršeni, vrednost opreme znaša tudi po več deset tisoč evrov, medtem ko so drugi opremljeni le za silo. Pridelava konoplje v zaprtih prostorih, kjer vrtičkarji poskrbijo za ustrezno zemljo (pravzaprav mešanico žaganja, gramoza in peska), umetno svetlobo, kemična gnojila, ki vsebujejo cinkov sulfat in manganov klorid, namakalne sisteme, toploto in vlago, ne omogoča le kakovostnejše marihuane, temveč tudi več pridelka. Pri hidroponičnem gojenju je pridelek lahko desetkrat večji kot pri konoplji, gojeni na prostem, opravijo pa celo do šest žetev na leto, kar močno poveča možnosti za obogatitev nezakonitega proračuna.
Prekršek ali kaznivo dejanje?
Slovenska zakonodaja ločuje prepovedana ravnanja v zvezi z drogami na kazniva,
ki so opredeljena v kazenskem zakoniku, in prekrške, ki so opredeljeni v različnih zakonih. Zato je tudi obravnava osumljencev drugačna. Medtem ko kazenski del predvideva visoke zaporne kazni, je prekrškovni del bolj milosten. Za posest manjše količine droge za lastno uporabo jo kršitelj navadno odnese z denarno kaznijo
od 42 do 209 evrov, naslednja sankcija pa je globa od 209 do 626 evrov. Za večje količine je predviden zapor. Številčne razmejitve, ki določa, kaj je količina za zasebno rabo oziroma manjša količina, in kdaj gre za preprodajo, ne obstajajo, zato je vse odvisno od organov pregona, torej policije ali tožilstva.
Čeprav gre navadno pri preprodaji večje količine droge za dobro organizirane kriminalne (večkrat mednarodno povezane) združbe, je pri domačih vrtičkarjih stanje nekoliko drugačno, saj izkušnje slovenskih preiskovalcev kažejo, da se v takšne projekte pri nas največkrat podajo posamezniki.
Pridelava prepovedane konoplje v zaprtih in posebej prirejenih prostorih je resda neodvisna od zunanjih vremenskih vplivov, kar večkrat močno prizadene običajne kmetovalce, a so posledice, če jim načrte prekrižajo možje v modrem, precej hujše, kot če bi pridelek uničila, denimo, toča ali ga oklestila suša. Za pridelavo in prekupčevanje z mamili zakon predpisuje zaporno kazen od enega do deset let, če pa se posla loti hudodelska združba, pa od pet do petnajst let.
In še podatek za tiste, ki so prepričani, da si zaseženo drogo preiskovalci kar razdelijo med seboj. Do končanega sodnega postopka je opojna trava varno spravljena v skladišču policije, saj služi kot dokaz, nato pa jo uničijo. To poteka pod budnim očesom komisije, ki je poleg predstavnikov ministrstva za notranje zadeve in policije sestavljena tudi iz predstavnikov okrožnega sodišča in tožilstva. Lokacije, kjer prepovedane substance čakajo na uničenje, razumljivo ne razkrijejo.