Po medicinsko konopljo
pri nas še vedno na črni trg
Čeprav je učinkovita v zdravstvu, je pri nas še vedno nezakonita.
Pri sosedih jo je mogoče kupiti legalno v obliki zdravil.
Brane Maselj
veti gral medicine, konoplja, je odkrit, in zaradi informacij na spletu ga nič več ne more prikriti, je prepričan Tomaž Koren, pobudnik številnih dejavnosti v zvezi s konopljo oziroma marihuano. Ta izraz uporabljamo, kadar konopljo označujemo kot drogo, kar je tudi glavna ovira, da se ta, po mnenju mnogih čudežna roža, preprodaja na črnem trgu.
Kot inženir kmetijstva je prepričan, da je konoplja ena najbolj vsestranskih rastlin, ki znova doživlja razcvet tudi v industriji zaradi zahtev po zelenih ekonomijah. Po nekaterih virih je menda več kot 50 tisoč izdelkov, ki vsebujejo snovi iz konoplje. Sam je z industrijsko konopljo počel že marsikaj, zato v to nekoliko dvomi – odkritja novih materialov so namreč marsikje izrinila konopljo iz industrije. Po njegovih izkušnjah potrebuje konoplja v proizvodnji za trg jasna merila rentabilnosti. Predvsem pa ima po njegovem mnenju, prihodnost v prehranski industriji, vendar le, če je v njej manj kot 0,2 odstotka THC-ja.
Tetrahidrokanabinol (THC) je glavna psihoaktivna snov v rastlinah rodu konoplja (Cannabis) in glavni krivec za to, da je konoplja že vrsto desetletij na indeksu prepovedanih drog. Zaradi molekul THC pa je cannabis sativa L tudi predmet poželenja med številnimi bolniki. Človek jo je uporabljal na oba načina že od davnih časov, šele po drugi svetovni vojni so jo mednarodne konvencije začele označevati kot drogo, medtem ko je medicina vedela, da je dobra za lajšanje tegob.
Hipokrizija svetovne politike
Zanimivo razkriva dvojni odnos politike do marihuane konvencija ZN iz leta 1991, s katero so premestili THC iz najnevarnejše skupine psihotropnih snovi v drugo skupino drog, » ker so spoznali, da v čisti obliki koristi v medicini, … medtem ko je rastlina kanabis ostala v prvi skupini, ker jo v nasprotju z zakonom uživa na milijone ljudi po svetu. Ta klasični primer birokratske logike govori o tem, da je naravna rastlina prepovedana, če pa THC iz nje izločimo, pa je tej koncentrirani esenci rastline – seveda po pretirani ceni, ki je posledica raziskovanja in razvoja – nenadoma dovoljeno priti iz ilegale.« (R. Robinson: Velika knjiga o konoplji) Ljudje z zdravstvenimi težavami pa so si ne glede na zakon pomagali s kajenjem marihuane, pravi Tomaž Koren, sicer soustanovitelj projekta Konoplja.org.
Lek za 700 bolezni
Menda so celo v nekdanji Jugoslaviji vse do leta 1954 zakonito prodajali cigarete za astmatike z vsebnostjo marihuane. Tega sicer sogovornik ne more potrditi, zagotovi pa, da ve, da so ameriški vojaki v Vietnamu in Afganistanu kadili cigarete Lucky Strike, v katerih je bila tudi konoplja, da so pomirjevalno vplivale na kadilce. »Znano je namreč, da kanabinoidi, kakor je THC, uspešno blažijo tudi posttravmatski sindrom, pomagajo telesu k boljšemu delovanju, predvsem pa so koristni pri odpravljanju simptomov, kot so zakrčenost, slabo razpoloženje, bolečine. Med težjimi boleznimi se dobro obnese posebej pri raku prostate, tumorjih v glavi. Ugotovljeno je, da deluje pri kar 700 boleznih. Na strani Mednarodnega združenja za kanabinoidno medicino (IACM) so dostopne raziskave o njeni uspešnosti,« pravi Koren.
Politično prikrivanje
Tudi številnim zdravnikom je bila učinkovitost konoplje ves čas znana in so jo na tihem vsaj tolerirali, plaz zanimanja pa je sprožil kanadski aktivist Rick Simpson (pogovor z njim smo v Delu objavili novembra lani), ko je preko portala Youtube na spletu objavil svoje filme o učinkovitem zdravljenju rakavih bolnikov s konopljino smolo. Res vse to prikrivajo farmacevtski lobiji, kot trdi Simpson? »Ne, farmacija je prisotna z raziskavami ves čas; na medicinski konoplji je že kakšnih 600 patentov, samo Kitajska jih ima 300,« odgovarja Koren: »Kriva je napačna ideologija preprečevanja dostopnosti drog. Odnos do konoplje je ideološki in ne strokovni problem.«
Njegovo stališče glede vprašanja, če je torej treba konopljo izvzeti iz boja proti drogam, je radikalno: »Boj proti drogam je realno izgubljen. Vsak teden pride na trg nova sintetična droga, zato smo z dosedanjim pristopom pogoreli, še posebej ker ne gre samo za droge, ampak več vrst odvisnosti. Nujno je drugačno razmišljanje. Ne le konoplja, tudi druge nezakonite droge prihajajo na seznam medicinskih zdravil (kokain, heroin, psilocibin in LSD), ker so se sprostile zakonodaje, ki so dovolile raziskave. Nove sintetične droge pa imajo veliko več stranskih učinkov kot 'tradicionalne'. Zato bo treba spremeniti politiko, ne sicer od danes na jutri, bi bilo pa že danes dobro za uporabnika, če bi bile vse droge pod ustreznim zakonitim nadzorom, ne pa da se ljudje oskrbujejo na črnem trgu.«
Pasti črnega trga
Dokler konoplja ne bo regulirana vsaj v medicinske namene, pobuda o tem je konec leta 2013 prodrla v parlament, bodo tudi medicinski uporabniki odvisni od črnega trga, za katerega ne veljajo normativi trga zdravil. »Konoplja je, denimo, podvržena številnim plesnim, dve od njih sta bolnikom lahko nevarni, in proizvajalec, še posebej za trg, bi moral to vedeti, in ustrezno ukrepati,« opozarja Koren.
»Dilerji so ta hip edini, ki rešujejo sitacijo na trgu. Pri iskanju konopljinih preparatov, najpogosteje smole, se bolniki zanašajo le na zaupanje. Preizkusijo pa jih lahko le tako, da poskusijo, če 'zadane' – v tem primeru tudi zdravi, sicer ne. Kolikšna je vsebnost kanabinoidov pa brez laboratorijske analize ni mogoče vedeti. Slabost brizg, v katerih se prodaja smola na mililitre, je nenatančno doziranje, ki je lahko pri tistih, ki nimajo izkušenj z marihuano, neprijetno. Stranski učinek predoziranja je omotičnost. Kanabinoidi so psihoaktivna snov, zato je količina odvisna tudi psihofizične stabilnost uporabnika ter njegove teže.«
»Znano je, da THC zdravi raka, ne vemo pa, koliko te substance je v smoli, ki jo nabavimo na črnem trgu. V vsakem primeru pa je uspešna pri določenih kemoterapijah ali tudi samostojno, odvisno od sestavine, zato bi bilo nujno, da je ta pod strogim nadzorom. Pacient mora svojim zdravnikom povedati, da se zdravi s konopljino smolo. Če bolnik namreč jemlje deset zdravil, mora zdravnik vedeti, kako jih nivelirati, in mu to povedati,« opozarja Koren.
Slovenski trg je kakovosten
»Glede smole nimam podatkov, glede konoplje pa lahko rečem, da smo Slovenci v vrhu pridelave po kakovosti, pa tudi količini, saj kar 95 odstotkov potreb pokrijemo z domačo pridelavo. Tudi na črnem trgu imamo neke standarde. Največ je malih vzgojiteljev, ki s pridelkom zalagajo kakšen ducat prijateljev, in peščica večjih, ki delajo za lokalne trge. To je zaprt krog, denar od te panoge ostane v Sloveniji. Ker pa je bolnikov, ki uporabljajo kanabinoide za blaženje svojih simptomov iz dneva v dan več, je trg ta hip v rahli krizi, saj je diler prej prodal v vsem letu dober kilogram svoji deseterici odjemalcev, zdaj pa ta kilogram, iz katerega se pridobi do 100 gramov smole, proda enemu bolniku. Sto gramov kakovostne trave stane ta hip na črno 400 in več evrov, ustrezno dražja pa je smola, in sicer je treba za gram odšteti od 50 do 100 evrov,« tudi ve povedati vsestranski strokovnjak za konopljo.
Legalna »trava«
Če primerjamo kanabis, denimo, z aspirinom, so stranski učinki slednjega neprimerno hujši, kažejo raziskave. »Za posledicami jemanja aspirina vsako leto umre veliko ljudi, medtem ko kanabinoidi niso povzročili nobene smrtne žrtve. Pri manjših količinah, torej pri dnevno kontrolirani uporabi, nima kanabis nobenih stranskih učinkov,« zagotavlja Koren.
V sosednjih državah je kanabis mogoče kupiti že tudi legalno v obliki zdravil (Sativex, Bedrocan). Njihova prednost je v tem, da vsebujejo natančno znano količino kanabinoidov in imajo predpisan režim doziranja. Farmacevti poleg tega zagotavljajo, da ne povzročajo psihoaktivnih učinkov, vendar to ni povsem res, ali pa to dosegajo na račun substanc, ki blokirajo samo določene receptorje v možganih, ki pa imajo znova tudi stranske učinke, podvomi Tomaž Koren. Na voljo so tudi že sintetični kanabinoidi, iz katerih izdelujejo zdravili Cesamed in Dronabilon.