»Doktrina preprodajalcev
je nad doktrino medicine.«
Dr. Lumír Ondřej Hanuš: Mojo izkušnjo definirajo štiri nikalnice - ne zdravi vsakogar, ne zdravi vsakič, ne zdravi vsake bolezni in ne zdravi vsake stopnje bolezni.
Brane Maselj
Ta čas medicinsko marihuano v svetu legalno uporabljajo le v paliativni medicini:
z njo se lahko počutiš kot zdrav brez neprijetnih simptomov svoje bolezni, moraš pa vedeti, da bolezen vseeno napreduje.«
S temi besedami je dr. Lumír Ondřej Hanuš odgovoril na naše preprosto vprašanje, ali je marihuana zdravilna ali ne. Da je konoplja nadvse koristna rastlina, je že dolgo jasno, da so njeni fitokanabinoidi – povsem enaki človekovim endokanabinoidom – zdravilni, pa je čedalje pogosteje slišati na ulici in v medijih. Uporaba hašiševega olja je postala v Sloveniji nadvse popularna med bolniki z zelo različnimi diagnozami, veliko upanja vzbuja tudi rakavim bolnikom, in zdi se, kot da je konoplja čudežna roža, ki bo rešila svet. Zdravniki so ob tej evforiji previdno tiho, ker pač nimajo tovrstnih medicinskih izkušenj, nekateri pa glasno opozarjajo, da medicinska marihuana, kamor prištevamo tudi hašiševo olje z veliko vsebnostjo psihoaktivnega THC, ne zdravi bolezni, kot je rak, ampak le odpravlja neprijetne simptome.
Dr. Hanuš, češki analitični kemik, je v Izraelu z medicinsko marihuano zdravil že več kot 14.000 bolnikov. Najmanj 85 odstotkov jih je bilo s tretmajem zadovoljnih, še posebej zato, ker nima stranskih učinkov. Kot pravi, je kanabis ta čas »uradno« uveljavljen predvsem v paliativni oskrbi, a upati je, da bo koristil bolnikom z gliomo (oblika možganskega tumorja), rakom na prsih, prostati, rektalnem in ščitničnem raku. Ilegalnega znanja o zdravljenju raka s kanabisom je precej več, pravi češki strokovnjak, a ustreznih podatkov ni mogoče dobiti: »Lahko pridete do uspešnih primerov zdravljenja, vendar nikoli ne boste vedeli za neuspešne. Kljub temu sem prepričan, da bo lahko tudi to neuradno zdravljenje zelo koristno v prihodnjih uradnih raziskavah.«
Kratek ekskurz v svet kanabinoidov
Civilne iniciative, ki se pri nas – kot je na začetku leta pokazala razprava v državnem zboru, za zdaj neuspešno – zavzemajo za legalizacijo marihuane, tako v njenem rekreativnem kot tudi medicinskem pogledu, se pogosto sklicujejo prav na Hanuševo mnenje, da je kanabis ena najboljših med zdravilnimi rastlinami. Čeprav niso bili uspešni s pobudo, bodo že kmalu nadaljevali argumentirano predstavljanje problematike in izkušnje z zdravljenjem z medicinsko marihuano oziroma kanabinoidi v njej.
Naloga kanabinoidov v človekovem telesu je, da posredujejo med celicami tako, da se vežejo na receptorje v možganih (CB-1) in telesu (CB-2). Kadar je v telesu premalo endokanabinoidov oziroma je endokanabinoidni sistem poškodovan, se pojavijo neprijetni simptomi in zdravstvene težave.
Različni kanabinoidi, doslej odkritih je že vsaj 85, učinkujejo različno glede na to, na katere receptorje se vežejo. THC, denimo, se veže na receptorje v možganih, medtem ko je CBN (kanabinol) pripravljen vezati se na receptorje CB-2, locirane v telesu. Z usmerjanjem pravega kanabinoida na pravi receptor je mogoče dosegati različne oblike olajšanja. To pa je tudi temeljna strategija rabe kanabisa v medicinske namene, rezultati pa so tako obetavni, da je farmacija sintetizirala kanabinoide, predvsem THC in CBD, kot zdravila za legalno predpisovanje na recept. V državah, kjer je medicinska raba konoplje dovoljena v obliki zdravil, jih prodajajo za lajšanje kroničnih bolečin, spodbujanje teka, sproščanje mišičnih krčev, odpravljanje slabosti po kemoterapijah ipd. Njihovo uporabo so odobrili že v desetih državah EU, nazadnje lani v Romuniji.
Sintetični kanabinoidi so se torej izkazali kot učinkoviti, vendar pa številne raziskave, ki ta hip pospešeno potekajo po vsem svetu, kažejo, da vsebuje naravni rastlinski kanabis neprimerno večji terapevtski potencial, še posebej s kombiniranjem različnih naravnih kanabinoidov v večjih količinah.
V številnih državah ZDA so zdaj že dovolili predpisovanje in gojenje marihuane za lastno uporabo z receptom, v Urugvaju so jo v celoti dekriminalizirali, v Kanadi pa se poslovneži, ki so prejeli državno licenco za vzgajanje konoplje, celo že pripravljajo, da bodo njihova podjetja prva na svetu s področja vzgajanja marihuane uvrščena na borzne parkete. Medicinska marihuana, ki je kot pojem že nekaj časa med najbolj iskanimi na svetovnem spletu, in to v številnih jezikih, ne le slovenskem, postaja zimzelena tema tudi med najbolj »mainstream« mediji, kakršen je ameriški CNN. »Uradni« zdravnik CNN dr. Sanjay Gupta je v dveh dokumentarnih oddajah Weed 1 in Weed 2 raziskoval medicinsko rabo, pozornost javnosti pa je še posebej pritegnilo njegovo opravičilo gledalcem, ker je trobil v isti rog z medicinskimi profesionalci, ki so dajali medicinsko marihuano v nič, in s tem – tako kot zdravniki – več let škodil pacientom.
Izjalovljena upanja bolnikov
Tudi Izrael dovoljuje preizkušanje rastlinskih pripravkov iz konoplje: od marihuane za kajenje, za uživanje v obliki piškotov in čistega THC in CBD do ekstrakta v obliki hašiševega olja (dr. Hanuš striktno uporablja izraz medicinska marihuana). Slovenski zakonodajalci medtem vztrajajo pri stališču, da so slovenski zakoni povsem usklajeni z mednarodno zakonodajo, kar pomeni, da so poleg rekreativnih kadilcev onkraj zakona tudi vsi pacienti in tisti, ki jim želijo pomagati, takoj ko se podajo na ilegalni trg po medicinsko marihuano.
Ker država ne stori nič, bolniki pa si želijo pomagati, so v ta prazen prostor vstopili preprodajalci. Razmere so dejansko epidemiološke, pove dr. Mateja Lopuh iz paliativne oskrbe rakavih bolnikov v jeseniški bolnišnici. Tako kot številni drugi zdravniki tudi ona opaža izredno veliko primerov uživanja hašiševega olja med rakavimi pacienti: »Tu in tam kdo kadi marihuano zaradi astme ali zdravi multiplo sklerozo, morda depresijo, vsi drugi pa so rakavi bolniki, ki jemljejo hašiševo olje zato, ker upajo, da se bodo pozdravili, ne pa zaradi lajšanja simptomov. Doslej so še vsi bolniki, ki so uživali hašiševo olje, vsaj 15 jih je bilo, že umrli. Ni mogoče vedeti, kaj bi bilo z njimi, če bi s hašiševim oljem začeli prej, ker so bili pač sočasno vključeni tudi v proces klasičnega zdravljenja z obsevanjem ali kemoterapijo. Nobenega bolnika ni bilo, ki bi apriori odklonil vsako zdravljenje in se zdravil samo s hašiševim oljem.«
Mateja Lopuh je skeptična do primerov ozdravitve raka, kakršna je denimo zgodba znanega borca za pravico do zdravljenja z medicinsko konopljo Ricka Simpsona s to metodo: »Kot je mogoče zaslediti na spletu, je imel Simpson bazalno celični karcinom, ki ni smrtonosen in je skoraj vedno ozdravljiv, razen če je zanemarjen, pa še v tem primeru bi napredoval le lokalno, ne bi pa se razsejal po telesu, kot je to pri smrtonosnem melanomu.«
Po njenih opažanjih so pacienti, ki se zdravijo s hašiševem oljem, na koncu vedno močno razočarani: »Potem ko so že nekako sprijaznjeni s svojim stanjem, nenadoma zasveti žarek upanja, ki da ga prinaša hašiševo olje; oprimejo se ga z vso preostalo energijo in neverjetnim žarom, kar je pravzaprav občudovanja vredno, a ko kljub temu pešajo, ko opažajo, da se vrata v življenje znova zapirajo, se počutijo še dvakrat slabše kot prej.«
Preprodajalci se umaknejo
Ne moti je, pravi zdravnica, da se pacienti oprimejo olja kot rešilne bilke, temveč to, da doktrina preprodajalcev – ki stojijo za velikim delom kampanje o učinkovitosti medicinske marihuane in s pomočjo bolnikom tudi dobro služijo – nenadoma postane močnejša od doktrine njene stroke. Pred kratkim umrli pacient je, pripoveduje, doživel pred smrtjo presenetljiv napad anksioznosti, čeprav je bil še kakšen dan prej pomirjen s svojo smrtjo. To se je zgodilo zato, ker mu je preprodajalec menda svetoval, da mora po treh mesecih jemanja v visokih odmerkih (pogosto tudi več kot gram smole na dan) dozo znova zmanjšati na izhodiščno. Ker je nenadoma zmanjkal učinek THC, je pacient zapadel v hudo krizo, in to zaradi navodila preprodajalcev. Samo ponovno povišanje doze je pacientu povrnilo stabilnost. Nedopustno je, da bi razni socialni klubi konoplje diktirali pacientu, kako naj se zdravi, potem pa, ko ta umre, nočejo niti slišati, da bi odkupili nazaj preostalo hašiševo olje, za katero se je moral pacient pred smrtjo ali njegova družina celo zadolžiti.
Raziskave še niso potekale na ljudeh, a tudi če se bo izkazala pravilnost napovedi o učinkovitosti kanabisa, ga bodo pacienti verjetno uživali v izolirani sintetični obliki (takšna so zdravila nabilone, dronabinol in sativex), ki pa nikoli ni tako učinkovita, kot bi bila primarna rastlina, a ta farmacije ne zanima, ker je ne more zaščititi, tudi meni zdravnica: »Farmacevti zagotovo ne bodo za ogromne denarje preučevali olje rastline, ki jo lahko vzgoji vsak v cvetličnem lončku. Da bi kaj takšnega lahko izpeljali zdravniki, pa je nemogoče pričakovati, saj še za običajne anketne vprašalnike ni denarja. Podobno usodo kot konoplja je že doživljala bela omela, ki dokazano zavira rast tumorskih celic, a dlje od tega, da se z njo kot komplementarnim zdravljenjem ukvarjajo v Švici, ni prišla.«
Primeri pacientov
Kljub skepsi strokovnjakov ljudski glas o zdravilnosti medicinske marihuane ne potihne in brez težav je najti tudi pričevanja bolnikov, ki so se z njo zdravili. Čeprav je primerov veliko, pa so redkokdaj tako »čisti«, da bi izključevali morebitne vplive drugih metod na zdravljenje. Vsi pacienti, s katerimi smo se pogovarjali (priimki so znani avtorju), so se namreč, tako kot opozarja Mateja Lopuh, razen z oljem zdravili tudi z obsevanjem, kemoterapijo ali kakšnim drugim (tudi zdravilskim) postopkom.
Elvis iz Celja je imel raka na anusu, zdravil se je z obsevanjem in rak je izginil, a se je nato čez pol leta na istem mestu spet pojavila razjeda. Pacient se je takrat odločil, da ne bo šel še enkrat k zdravniku, ampak si bo pomagal s hašiševim oljem, s katerim je tretiral razjedo. Hkrati je spremenil tudi svoj življenjski stil in razmišljanje. Danes se počuti zdravega. Elvis je svojo zgodbo podrobno opisal na spletnem portalu youtube: Rak in moja borba z njim.
Matjažu iz okolice Ljubljane so raka na prostati diagnosticirali že pred desetimi leti. Čeprav so mu potem operacijsko odstranili prostato, so mu pred dvema letoma našli razsevke na stegnenici. Medtem ko je čakal na vrsto za kemoterapijo, je poskusil s hašiševim oljem, ki je ostalo v družini po umrlem sorodniku. Ko je po enem mesecu prišel na vrsto za kemoterapijo, so ugotovili, da ni potrebna, ker so markerji za raka v krvi padli praktično na nič. Kemoterapijo so danes 69-letnemu pacientu odpovedali, občasne kontrole kažejo, da so markerji dobro leto pozneje še vedno na minimumu.
Janez iz Šenčurja se je petnajst let zdravil za luskavico. Kljub nenehni zdravstveni oskrbi so bile težave stalne. Koža na napadenih mestih na kolenih in komolcih mu je pogosto krvavela, dokler ni prenehal uporabljati kreme, potem ko je izvedel, da je eden izmed njenih stranskih učinkov tudi tanjšanje kože. Ko je poskusil s hašiševim oljem, mu je uspelo v dveh mesecih mazanja odpraviti devet desetin prizadetosti kože. Hkrati z uporabo olja pa je 44-letni Janez spremenil tudi prehrano in se začel ravnati po jedilniku, ki ga je dobil od nekoga z enako diagnozo.
Franc iz Ljubljane ima poleg kronične obstrukcije pljuč tudi vrsto težav, ki spremljajo to bolezen. V upanju, da bi odpravil vsaj moteče stranske pojave, ki spremljajo bolezen, je začel uživati hašiševo olje. Najbolj mu je, pravi, pomagal prvi mililiter, ki ga je zaužil, predvsem pri bolečem sindromu tresočih nog, zaradi katerega je bil ves čas prisiljen uživati zdravila z močnimi stranskimi učinki. Drugi mililiter je imel že manjši učinek, pri tretjem pa ni 80-letni bolnik čutil nobenega učinka več.
V prvih treh primerih je videti, kot da je hašiševo olje pomagalo pacientom, toda – kot rečeno – tega ni mogoče zanesljivo trditi, saj samozdravljenje ne omogoča izključitve drugih dejavnikov, ki so lahko tudi vplivali na zdravljenje. V zadnjem primeru je učinek olja sčasoma popustil, kar je včasih slišati tudi iz drugih primerov. Samo ugibati je mogoče, zakaj je tako in zakaj medicinska marihuana deluje različno. Dejstvo je pač, da je hašiševo olje na črnem trgu nestandardizirano, vsak nakup je drugačen; pacienti ne vedo niti, kako je bilo pridelano, kolikšna je vsebnost THC, niti koliko in kako naj ga zaužijejo. Morda bodo seminarji o demistifikaciji konoplje, ki jih napovedujejo civilne pobude, pomagali rešiti kakšno od zdravstvenih in zakonodajnih dilem ...