Legalizacija konoplje prinaša rekordne zaslužke
Poleg Nizozemske podobne primere dobre prakse poznajo
v vse več evropskih, južnoameriških in severnoameriških državah.
Mario Belovič
edtem ko nekatere države pospešeno legalizirajo ali dekriminalizirajo rekreativno uporabo marihuane, je ta pri nas še vedno stigmatizirana. Med državami, ki jim je uporabo uspelo spremeniti v ekonomsko zgodbo o uspehu, že dolga leta prednjači Nizozemska.
Kanabis, v Sloveniji še vedno prepovedana mehka droga, ima mnogo popularnih imen: trava, marihuana, gandža, skank, haš. V Sloveniji je zaradi političnega nerazumevanja ekonomskih potencialov in globalne sprege kemične, papirniške in naftne industrije dovoljena le omejena pridelava konoplje za industrijske namene. Ta po zakonu ne sme vsebovati več kot 0,2 odstotka psihoaktivne substance tetrahidrokanabinol (THC), sicer velja za prepovedano drogo.
Rekreativna uporaba marihuane je pri nas sicer dovoljena, a je paradoksalno ni dovoljeno posedovati niti v manjših količinah. Predstavnikom civilne družbe pri nas v zadnjem poskusu zaradi nerazumevanja politike ni uspelo legalizirati uporabe marihuane niti za medicinske namene. Marihuano uživa več kot 15 milijonov Evropejcev, v Sloveniji pa naj bi jo poskusil že vsak tretji.
Konoplja izvira iz osrednje Azije, kjer so jo zaradi vlaken gojili že vsaj 2800 let pred našim štetjem. Za obredne namene in v omejenih količinah so jo tudi uživali s kajenjem. V praksi obstajajo tri podvrste osnove rastline konoplje (cannabis genus): sativa, ki je tudi najbolj znana, indica in ruderalis. Veliko pridelovalcev križa podvrste, s tem pa pridobijo rastlino z želenimi učinki. Ko so (ženski) vrhovi rastline posušeni in pripravljeni za uporabo, je ta običajno v treh oblikah: kot smola (hašiš), kot »zeliščna« konoplja (marihuana) in kot konopljino olje. Ob kajenju ima kanabis sladek zeliščni okus. V zadnjih časih se je po svetu razširila uporaba »skunka«, ki vsebuje precej višje odstotke THC. Konoplja uspeva v različnih podnebjih. Za pridelavo na odprtem je zanjo najbolj ugodna subtropska klima, zraste pa lahko tudi do višine petih metrov. Če je gojena v zaprtem prostoru, zraste do poldrugega metra.
Kako in kaj kadijo uživalci?
Hašiš je lepljiva rjava smola, ki jo pridelujejo iz nepognojenih zrelih cvetov – vršičkov ženske rastline konoplje. Ponavadi je črne, rjave ali svetle barve, obstajajo pa tudi zelene in rdeče barve. Ta je odvisna od tega, kako je konoplja požeta, predelana in skladiščena. Če je hašiš zelen, to pomeni, da vsebuje več listja. Med največjimi proizvajalci hašiša so države Magreba, predvsem Maroko, in Afganistan.
Konopljino ali hašiševo olje je melasasta tekočina, ki jo rafinirajo iz rastline ali njene smole. Je najbolj močna oblika konoplje za uživanje. Tako kot hašiš in navadno marihuano se olje kadi zmešano s tobakom ali pa z njim namažemo papir za kajenje. Izraz »skunk« trenutno uporabljajo za vse vrste travnih vršičkov z visoko vsebnostjo THC. Z različnimi tehnikami križanja lahko vsak proizvajalec proizvede rastlino s točno določenimi in želenimi učinki. Proizvesti ga je mogoče na povsem organski način in s hidroponiko (brez prsti). Značilnosti rastline je mogoče spreminjati z navzkrižnim opraševanjem, z različnimi tehnikami negovanja in hranjenja, z različno količino svetlobe in vode ter tudi s tem, kdaj rastlino poberemo.
Za kajenje jo pripravimo tako, da posušimo zrele negnojene ženske vršičke. Iz listov kanabisa je mogoče pripraviti tudi piškote. Marihuana in hašiš običajno vsebujeta med dvema in osmimi odstotki THC, močnejši »skunk« vsebuje med štirimi in 20 odstotki THC, konopljino olje, ki je najmočnejša oblika konoplje, pa lahko vsebuje tudi do 80 odstotkov THC.
Marihuana zakonita v vse več državah
Vse več držav dovoljuje rekreativno uporabo konoplje. Zadnji primer je ameriška zvezna država Kolorado, ki je prvega januarja letos povsem legalizirala marihuano. Kot zanimivost: kajenje marihuane v mlajših letih je javno in brez zadrege priznal tudi ameriški predsednik Barack Obama.
Po poročanju ameriških medijev bo zgledu Kolorada še letos sledila zvezna država Washington, o tem pa razmišljajo še v Alaski, Arizoni, Kaliforniji, glavnem mestu Washingtonu in Oregonu. Legalizacijo marihuane trenutno podpira kar 58 odstotkov prebivalcev ZDA. Veliko strokovnjakov opozarja, da je uživanje alkohola in cigaret, ki je v večini sveta legalno, veliko bolj škodljivo kot uživanje marihuane, ki jo v vse več država sveta uporabljajo tudi za medicinske namene. Zaenkrat ni še nobene relevantne študije, ki bi dokazovala škodljivost zmernega uživanja marihuane.
Delno ali v celoti (Urugvaj) so marihuano legalizirali tudi v Švici, Španiji, na Portugalskem, v Bangladešu, na Češkem in tudi v Severni Koreji.
Najbolj znan in preizkušen model dekriminalizacije rekreativnega uživanja vseh vrst marihuane je Nizozemska. Legalizacija ali vsaj dekriminalizacija marihuane ima neposredne ekonomske koristi. To pomeni manj izdatkov za policijsko represijo, saj se ta lahko bolj učinkovito ukvarja z bojem s trdimi mamili, država lahko računa na izdatne davčne prilive, ljudje pa na delovna mesta. V prid ukinitvi prohibicije govori tudi to, da država s tem dejansko ukine črni trg in lahko dosti bolj obvladuje morebitne nezaželene učinke uporabe.
Po zadnji študiji Martijna Adriaana Boermansa z univerze v Amsterdamu zasluži Nizozemska z davki na prodajo kanabisa med 250 do 450 milijonov evrov na leto. Skoraj toliko pa zaradi priliva turistov zasluži tudi turistična panoga. Skupen davčni izplen se je v posameznih letih povzpel tudi do 1,05 milijarde evrov. En gram te mehke droga stane med 5 in 9 evri, odvisno od vsebnosti THC.
Marihuano kadi skoraj milijon Nizozemcev, obseg trga pa se giblje med 500 in 900 milijonov evrov. Kanabis prodajajo v skoraj tisoč specializiranih prodajalnah (coffeshop), kjer posamezni prodajalci »obrnejo« med 500.000 in 900.000 evrov prometa na leto.
Tudi podatki o prihodkih legalizacije v posameznih delih ZDA so več kot spodbudni. Kolorado v naslednjem fiskalnem letu pričakuje promet z marihuano v višini 610 milijonov dolarjev, od tega bo država pobrala za 98 milijonov dolarjev davkov, ki jih bodo namenili predvsem za investicije v šolstvu. Vplivni ameriški liberalni inštitut Cato je izračunal, da bi legalizacija kanabisa v ZDA drastično znižala izdatke za policijo in zapore in prinesla približno 8,7 milijard dolarjev davkov na zvezni ravni, če bi bila marihuana obdavčena primerljivo, kot sta alkohol in tobak.