Kaj je lahko bolj nesmiselnega
od nezakonite narave?
Izdelki Ziggi so presegli prvotno idejo, znamka je razširjena
po vsem svetu.
Nina Krajčinović
Sloveniji je vse več spletnih trgovin, v katerih lahko povsem zakonito kupujemo konopljina semena, gnojila, močne svetilke in drugo opremo za domače gojenje te rastline. Kar 23 let pa je od takrat, ko se je Ljubljančan Ziggi spomnil, da bi lahko za ljubitelje kajenja marihuane ustvaril priročne filtre.
Med spletnimi trgovinami, ki prodajajo konopljina semena in druge pripomočke, sogovornika nismo našli, videti je, da se ti ponudniki še vedno nočejo izpostavljati. Vsekakor se ponudba na spletu povečuje, saj vedno več ljudi goji konopljo v svojem stanovanju pod močno svetilko ali pa na kakšnem skritem polju na sončni strani Alp.
Vse več »hišnih« pridelovalcev
Pa je prodajanje konopljinih semen takole vsem na očeh sploh zakonito? Je. Konopljina semena namreč po naši zakonodaji ne štejejo za prepovedano drogo, zato pridelava semen, njihova ponudba in nakup pomenijo zgolj tako imenovano preddeliktno fazo, ki sama po sebi še ni kazniva. Če bi prodajalec poleg produktov na razpolago dajal še navodila za proizvodnjo, pa bi stvar postala bolj kočljiva, saj bi »šlo v kazenskopravnem pomenu za pomoč prodajalca semen pri kaznivem dejanju«, pojasni Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Obrnili smo se tudi na enega od kupcev, ki že tri leta po spletu kupuje semena za gojenje konoplje v domačem stanovanju. Povedal je, da doslej ni imel nobenih težav z zakonom, vendar poudaril, da goji izključno za lastno uporabo, torej marihuane, ki jo vzgoji doma, ne prodaja naprej. Račun za elektriko se mu ni prav drastično povišal, za eno svetilko, pod katero mu raste pet bilk, za približno 25 evrov na mesec.
In koliko je možnosti, da te pri gojenju konoplje za lastno uporabo zasačijo policisti? Policija sme opraviti hišno preiskavo le, če so podani utemeljeni razlogi za sum, sicer pa policisti ne smejo vstopiti v stanovanje, razen če jim to dovoli tisti, na čigar vrata so potrkali.
Menegalija še pove, da število posebej prirejenih prostorov za gojenje konoplje zadnja leta močno narašča. Samo lani so tako evidentirali 70 takšnih prostorov ter zasegli 9324 sadik in več kot 33 kilogramov suhe konoplje, pripravljene za nadaljnjo prodajo. Letos so odkrili že 48 prostorov za gojenje.
Več kot 20 let od prvih filtrov Ziggi
Nekaj čisto drugega, predvsem pa daleč od nezakonitega, so izdelki, ki jih na vse večjem trgu že več kot dvajset let ponuja Ljubljančan Ziggi, po katerem se tudi imenujejo. Malo starejše ljubljanske glave se še dobro spomnijo začetka devetdesetih, ko so se na trgu pojavili pisani filtri v usnjenih ovitkih, s katerimi so si pomagali pri zvijanju smotk. Ziggi, takrat dijak srednje aranžerske šole, je filtre sprva delil, kasneje pa mu je stric pomagal pri izdelavi ovitkov, kar mu je, pove, omogočilo izdelavo večjih količin, ki jih je kmalu začel prodajati.
V dveh desetletjih se je ponudba razširila na papirčke, grinderje, unikatne lesene podlage, etuije in majice, poleg tega je logotip Ziggi mogoče opaziti na številnih festivalih, koncertih in v kotičku naslovnice marsikaterega albuma glasbenikov iz domačih logov. »Delujemo v skoraj vseh glasbenih zvrsteh,« razloži Ziggi, »sodelujemo z vsakim, ki se obrne na nas in izrazi to željo, seveda pa morajo za tem stati zgodba, ideja in predvsem kultura.«
Lani so tako stiskali ploščo Recyclemanu (Alienu), še prej so Peru Lovšinu izdelali celostno podobo za ploščo Za spremembo, podpirajo tudi Gramatika, Dubiozo Kolektiv, Generala Wooja, Emkeja, Frenkija, Kandžijo, prav tako delujejo v Angliji, Švici in na Jamajki.
Izdelki Ziggi so med drugim znani po inovativnih in unikatnih ilustracijah. Poleg hišnega ilustratorja Ohoroha, ki je ziggijem dal prvo značilno podobo, in oblikovalca Danija Bajca so sodelovali še z Blažem Porento, Natanom Eskujem, Zekovci, nove kreativne rešitve pa iščejo tudi z natečaji.
Kljub širitvi podjetje dela skoraj brez dobička, saj vlaga v razvoj, opremo in kader. Pred kratkim se je Ziggi vrnil iz Amerike, v Koloradu je obiskal sejem konoplje, v Oregonu pa konferenco o medicinski konoplji. Pravi, da so Američani, kar zadeva konopljo, »nekaj let pred nami. Rastline rastejo pod nadzorom in določenimi pogoji, kar jim zagotavlja visoko kakovost.«
Je tudi podpisnik peticije o uporabi konoplje v medicinske namene, saj pozna več ljudi, ki se zdravijo »ali so se že pozdravili s kanabinoidi«. Prepričan je, da je ljudem treba dati možnost, če si želijo takšne vrste zdravstvene pomoči.
Ali meni, da bo konoplja pri nas kdaj popolnoma zakonita? »Upam, da čim prej, ker res ne vem, kaj je lahko še bolj nesmiselnega od ilegalne narave.«