Vsak drugi pacient
je na hašiševem olju
Zdravniki bi predpisovali farmacevtske pripravke iz marihuane, hašiševemu olju nasprotujejo.
Brane Maselj
eprav ima indijska konoplja pomirjevalni učinek, je razprava o njej pogosto zelo živahna, še posebej če se je udeležujejo njeni zvesti zagovorniki in goreči nasprotniki.
Organizatorji februarskega simpozija iz društva SEEA net so zagotovo vedeli, da ima ljudska iniciativa povsem drugačno mnenje od povabljenih razpravljalcev, ki so večinoma znova opozarjali na morebitno škodljivost marihuane. Številke, ki jih strokovnjaki ob takšnih razpravah kažejo na projekcijskih platnih in s katerimi bi radi dokazovali škodljivost marihuane, niso nikoli prav prepričljive. Prav nasprotno, številne analize kažejo, in to se je izkazalo tudi na simpoziju, kako je trava nedolžna v primerjavi z alkoholom in tobakom. A ker red mora biti, jo potem običajno obtožijo, da predstavlja lahko dosegljivo vstopnico v svet trših drog ali da sproža psihoze, zato mora ostati na indeksu prepovedanih rastlin. Ljudska iniciativa, ki je lani zbrala kar 11.000 podpisov k peticiji zakona o legalni uporabi konoplje v industrijske in zdravstvene namene ter gojenje v omejenih količinah za lastne potrebe, bi marihuano rada spravila z zatožne klopi. Zato so njeni aktivisti tudi glasno protestirali, ker niso bili povabljeni v razprave na simpoziju, potem ko so jih organizatorji končno pripustili na popoldansko okroglo mizo o medicinski uporabi kanabinoidov.
Trava v poslanskih klopeh
Čeprav je slišati tema suhoparno strokovna, primerno temu je bilo tako med govorniki kot poslušalci največ zdravnikov, je bila pred razpravo o zakonu v parlamentu tudi zelo aktualna. Nič čudnega torej, da je bilo med poslušalci opaziti tudi poslanca Darka Jazbeca (PS) iz Ptuja. Ne gre namreč samo za zdravila, pač pa za vedno znova pogrevani paradoks, da konoplji, čeprav eni najbolj človeku koristnih rastlin, še vedno nasprotuje dve tretjini držav po svetu. Med njimi je in bo verjetno ostala še naprej tudi Slovenija. Vlada je namreč pred časom ocenila, da zakon, kakršnega je predlagala civilna družba, ni potreben, pač pa le sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero bi snovi iz konoplje, ki so primerne za uporabo v medicini, iz prve skupine prepovedanih drog premestili v drugo skupino teh snovi, ki se lahko uporabljajo v medicinske namene.
Takšnega mnenja, namreč da so zdravila iz kanabinoidov, ki so v Italiji in Avstriji v prodaji že več let, potrebna Slovencem, sta bila tako predstavnika vlade (Vesna-Kerstin Petrič in Jože Hren z ministrstva za zdravje) kot zdravniki, večinoma iz protibolečinskih ambulant in paliativne oskrbe (Maja Ebert Moltara, Mateja Lopuh, Josipina Červek, Gorazd Červek). Ljudski iniciatorji (predlagatelj zakona Jaka Bitenc in drugi), ki so končno prišli do besede, so za hip prekinili rdečo nit elegantne usklajenosti predavateljev, in zelo glasno povedali, da zahtevajo pravico za vsakega posameznika, da sam odloča, kako se bo zdravil. Če človek ne mara farmacevtskih izdelkov, mora imeti pravico, da sadi svojo konopljo in se z njo zdravi, kakor je prepričan, da je zanj najbolje. Takšno je na kratko stališče pobudnikov legalizacije marihuane, ki brezpogojno zavračajo vse argumente o morebitni njeni škodljivosti in prav tako brezpogojno zagovarjajo številne njene zdravilne učinke.
Garažna pridelava za črni trg
Na spletu je res mogoče že samo pri naključnem brskanju najti množico raziskav, ki vsaj deloma potrjujejo, kar obljubljajo aktivisti in ljudski glas, namreč da hašiševo olje, derivat iz cvetov konoplje, zaleže pri vse mogočih težavah, celo pri zdravljenju raka, zato bolniki množično posegajo po njem. Da najmanj vsak drugi njen bolnik uživa poleg predpisanih zdravil tudi hašiševo olje, je povedala dr. Mateja Lopuh iz paliativne oskrbe rakavih bolnikov v jeseniški bolnici. Tudi drugi zdravniki, zlasti tisti, ki imajo opravka z neozdravljivimi pacienti, poročajo o številnih bolnikih, ki v hašiševo temnorjavo smolo polagajo svoje zadnje upe, pa tudi o svojem popolnem nezaupanju do takšnega zdravljenja. Ob tem ko se zavzemajo za medicinske pripravke iz kanabinoidov konoplje, ki so marsikje v Evropi bolnikom že na voljo, skomigujejo nad garažno pridelavo hašiševega olja, češ da gre le za marihuanamanijo.
Ni dvoma da imajo za to nekaj dobrih razlogov. Hašiševa smola na črnem trgu je pač nestandardizirana, saj jo uporabniki kupujejo na črnem trgu, zato ni mogoče vedeti, kako je bila pridelana, kolikšna je vsebnost THC, niti koliko in kako jo bolniki zaužijejo, je opozorila Lopuhova. Sama je pri nekaterih svojih pacientih, za katere je vedela, da so tudi na hašiševem olju, opazila določeno izboljšanje, pri drugih pa tudi nezaželene stranske učinke. Zgodi pa se tudi, da bolnik z že spodbudnimi rezultati procesa zdravljenja zaradi prepričanja v učinkovitost hašiševega olja opusti zdravstveno oskrbo in se mu stanje znova poslabša, je bilo slišati.
Zdravniki še brez izkušenj
Ljudje v belem so pripravljeni poskusiti, kako se zdravila na podlagi predvsem kanabinoida THC obnesejo pri zdravljenju kroničnih vnetih ali simptomov določenih bolezni, a predvsem v obliki dopolnilne terapije. Veliko premalo razlogov pa imajo, je bilo slišati, da bi verjeli, da je novonastajajoča skupina zdravil iz kanabinoidov čudežni vsestranski lek. Med približno 80 kanabinoidi, to so značilne substance konoplje, je najbolj zaželen psihoaktivni THC, zaradi katerega je indijska konoplja na indeksu prepovedanih rastlin.
Kljub prepovedi pa imamo, kot je rekla zdravnica Josipina Červek, kanabinoide vsak hip v sebi prav vsi ljudje. Tudi človeško telo proizvaja namreč kanabinoide, ki služijo za aktivacijo določenih receptorjev. Kanabinoidi iz konoplje so človekovim identični, zato jim lahko pomagajo še posebej pri raznih oblikah krčev in kroničnih bolečinah, pa pravi Aleš Pražnikar z nevrološke klinike na UKC, ki ima verjetno edini v Sloveniji izkušnje z medicinskimi pripravki iz kanabinoidov. Že pred desetimi leti je bolnikom predpisal Marinol, ki so ga intervento uvozili iz Italije, še preden je država spoznala, da je narejen iz prepovedanih kanabinoidov.
Njegove izkušnje z zdravilom so podobne tistim, ki jih je na simpoziju predstavil Rudolf Likar iz Celovca. Slednji je po 20-letnem zdravljenju z dronabinolom, nabilonom (v Avstriji poznanem kot canemes) in sativexom spoznal, da kanabinoidi niso najbolj učinkoviti analgetiki za zdravljenje akutne bolečine, niti da zdravijo raka, hkrati pa imajo veliko neprijetnih stranskih učinkov. Aleš Pražnikar stranskih učinkov (zaspanost, omamljenost, zastrupljenost) pri svojih pacientih ni opazil.
Ta hip so kanabinoidi v svetu še vedno v fazi poskusnega predpisovanja, zato je prva naloga zdravnikov, da so prepričani, da z novimi zdravili pacientom ne bi škodili. Po Pražnikarjevem mnenju so zdravila iz kanabinoidov marihuane sicer potencialno učinkovita, v kolikšni meri, to pa bo znano šele ko bodo raziskave iz laboratorijev prešle tudi na ljudi in vivo.