Konoplja poslancem ne diši preveč
Javna razprava v državnem zboru o morebitni legalizaciji pridelave konoplje za medicinske namene ni premaknila vladajoče politike.
Mario Belovič, Marko Milošič
ržavna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je v državnem zboru napovedala, da poseben zakon, ki ga predlaga civilna družba, ni potreben,
lahko pa vlada še letos spremeni uredbo in omogoči dostop do zdravilnih učinkovin iz konoplje.
Več kot štiri ure razprave, ki jo je državni zbor namenil tej kompleksni problematiki, ni bilo dovolj, da bi predstavniki več deset tisoč pobudnikov legalizacije konoplje v medicinske namene prepričali vlado, naj sledi tej praksi, ki je vse bolj zanimiva tudi v več evropskih državah. Poslance in državne uradnike so v koristi legalizacije za ta namen prepričevali predvsem bolniki, ki jim uživanje marihuane pomaga pri hudih boleznih, ter kmetovalci, ki opozarjajo na ekonomske prednosti pridelave, priložnost v razpravi pa so dobili tudi številni predstavniki zdravstvene in socialne stroke.
Jaka Bitenc, eden od predlagateljev zakona, ki ga je v celoti spisala civilna družba in s podpisi dosegla tudi obravnavo v državnem zboru, pravi, da bi z drugačno politiko in legalizacijo reševali paciente, ki iščejo pomoč, ker je uradna medicina odpovedala. »Slovenska stroka bi morala prisluhniti tujini, ne pa sama sebi.«
Na številne prednosti pridelava konoplje v zdravstvene in industrijske namene opozarja vedno več mednarodnih raziskav, a zdravstvena stroka podpira farmacevtsko industrijo in njene dobičke, opozarjajo pobudniki. Največ glasov proti legalizaciji prihaja prav iz vrst zdravnikov, ki svarijo pred negativnimi posledicami uživanja marihuane pri razvoju posameznika.
Kot kaže, je ta poskus legalizacije, ki je najbolj resen v zgodovini države, končan, saj so podporo zakonu na javni razpravi napovedali samo trije poslanci, Marko Pavlišič (Državljanska lista), Matevž Frangež (Socialni demokrati) in nepovezani poslanec Ivan Vogrin. V DZ je sicer prišlo deset poslancev, predstavniki opozicije pa se do tega vprašanja niso opredeljevali.
Še najbolj neposreden je bil Pavlišič, ki podpira liberalizacijo po zgledu ameriške zvezne države Kolorado. »Obnašajmo se racionalno, ne pa čustveno, svet se spreminja, temu mora slediti tudi zakonodaja,« pravi Pavlišič. Frangež pa meni, da je »čas, da zaustavimo nesmiselne prepovedi, ki ljudi silijo, da si pomoč in užitek poiščejo na črnem trgu.« Pridelavo konoplje za medicinske namene podpirata tudi poslanki PS Alenka Pavlič in Tamara Vonta.
In kaj o predlogu zakona meni meni civilna družba?
Mercedes Lovrenčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je v parlamentu poudarila, da posledice uživanja konoplje na kratek rok niso tako dramatične, vendar jih je treba ocenjevati dolgoročno. Izpostavila je pešanje socialnega razvoja pri mladostnikih, ki uživajo konopljo. »Pred legalizacijo so potrebne dodatne raziskave, saj so nekatere psihoaktivne snovi v konoplji potencialno nevarne za »razvoj odvisnosti«.
Vito Flaker s Fakultete za socialno delo je povedal, da bi morala biti človekova pravica o odločanju na prvem mestu. Poudarja, da je potrebna regulacija, ki bi spodbujala samopreskrbo - odličen primer so kanabis klubi, ki omogočajo neposredno kontrolo nad izdelkom. »Praktično nemogoče je poskrbeti za svoje zdravje, ne da bi pri tem kršil zakon«.
Matevž Šajn se je po 15 letih neuspešnega zdravljenja z uradno medicino začel zdraviti s hašiševim oljem. Po enem letu zdravljenja se je njegovo stanje drastično izboljšalo, izginili so nespečnost, bolečine v mišicah in pomanjkanje apetita. Zdravljenje z umetnimi in naravnimi kanabinoidi bi moralo biti omogočeno in dekriminalizirano. »Uradna medicina nima nobenega zdravila, ki bi imelo manj stranskih učinkov kot konoplja«.
Sanjin Jaša, predsednik Cannabis kluba Maribor, je povedal, da je njihov klub zadnje upanje mnogim bolnikom, ki sami iščejo alternativo pri zdravljenju. Pravi, da bodo delovali še naprej, ne glede na to, ali bo zakon sprejet ali ne. »Če bom moral zaradi tega v zapor, bom šel z nasmehom«.
Dejan Rengeo, pridelovalec industrijske konoplje, je izpostavil predvsem ekonomske prednosti legalizacije. Pravi, da smo Slovenci največji porabniki konopljinega olja, smo dobro informirani, pa vendar lahko izdelke le uvažamo, ne smemo pa jih izdelovati. Uvoz se konstantno povečuje in če država ne stopi zraven, bodo imeli korist drugi. »Zamudili bomo gospodarsko priložnost, ostale države nas bodo prehitele.«
Rick Simpson, svetovno znani aktivist za legalizacijo kanabisa, je dejal, da je čas, da ljudje začnejo poslušati strokovnjake in nehajo slediti propagandi. Ko bo javnost sprevidela zdravilne učinke kanabisa, bo to pripeljalo do popolne legalizacije. »Odgovornost vsake vlade je, da predstavlja svoje ljudstvo in jim omogoči svobodno izbiro«.
Ines Kvaternik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je dejala, da je zavzemanje za legalizacijo neodgovorno, saj mnenje o škodljivosti uporabe konoplje ni avtonomno. Potrebno je upoštevati vse ciljne skupine, še posebej mladostnike. Večja dostopnost bi po njenem povečala tudi uporabo, ki lahko vodi do socialno nezaželenih posledic. »Najti moramo način, kako omogočiti pravice manjšine, ne da bi s tem škodovali večini«.
Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, je povedal, da je treba čim prej vpeljati spremembe na področju legalizacije konoplje, ki bodo temeljile na znanstvenih dognanjih. »15 držav v EU že uporablja konopljo v medicini in ni prav, da jo je v Sloveniji možno kupiti le na črnem trgu«.