Tiskane izdaje
Prazgodovinske poslikave v jamah v zahodnofrancoski pokrajini Dordogne niso delo izurjenih umetnikov, temveč – otrok! Tako so nedavno potrdili strokovnjaki z univerze v Cambridgeu, za najbolj nadarjenega avtorja pa so razglasili – tako zanesljivo ocenjujejo – petletno deklico.
Risanje s prsti
Kar osemkilometrsko spletišče jam v Franciji, ki so jih odkrili v 16. stoletju, vsako leto obišče več tisoč ljudi, večina pa občuduje prav upodobitve mamutov, nosorogov in konjev. Šele leta 1956 so arheologi potrdili, da so poslikave nastale pred približno 13.000 leti, a takrat se jim je zdelo samoumevno, da so avtorji odrasli, po vsej verjetnosti prazgodovinski umetniški mojstri. Toda leta 2006 so nekateri strokovnjaki opazili, da tehnike risanja močno odstopajo od siceršnjih iz davnih obdobij: črte niso bile povsod jasne, kar je namigovalo, da so jih zarisali z neostrim predmetom, in kot se je izkazalo, kar s prsti, linij pa potem niso poudarili z barvo, kot bi bilo pričakovati.
Mladi umetniki
»Kot kaže, so bile jame nekakšne igralnice ali pa zbirališča za otroke, morda delavnice, ki jih je zapovedoval kakšen običaj,« ugiba eden od arheologov. »Morda je bilo izdelovanje poslikav zanje naloga ali pač oblika kratkočasja ob deževnih dneh.« Podobne umetnine so odkrili še v jamah v Španiji, na Novi Gvineji in v Avstraliji, z najsodobnejšimi metodami pa lahko zanesljivo ugotovijo tudi starost avtorja in celo spol. V jamah v Rouffignacu so bili mladi umetniki stari od tri do sedem let, najbolj nadarjena je bila – tudi glede na priljubljenost njenih poslikav pri obiskovalcih – petletna deklica, ki je s svojimi prstki na mehkih peščenih površinah spretno upodobila številne živali in naravo v njihovi okolici.
