Že 50 let zraščena 
z glavama in srečna

Najstarejša še živeča siamska dvojčka sta kljub drugačnim napovedim zdravnikov preteklo nedeljo dočakala 50. rojstni dan. George in Lori Schappell, ki sta od rojstva združena pri glavah, sta si za darilo zaželela obisk Londona. Za čuda sta dvojčka sposobna živeti razmeroma ločeni in različni življenji. Lori je imela vrsto ljubezenskih odnosov, George pa se je sprva imenoval Dori, ki se je nedavno odločila, da bo zaživela kot moški. Še več, Lori je šampionka v bovlingu, George pa uveljavljeni kantri pevec.

Odlični učenki

»Po rojstvu so bili zdravniki prepričani, da ne bova dočakala 30 let, vendar sva jim dokazala obratno. V zadnjih 50 letih sva se veliko naučila, zato bova še naprej na veliko uživala življenje,« je povedala Lori, ki je visoka 155 centimetrov. George je visok le 134 centimetrov in trpi za bolezenskim stanjem, imenovanim spina bifida, zaradi česar ima resne motorične težave. Ne more hoditi, zato sedi na prirejenem stolu, ki je nekakšen invalidski voziček. Da se lahko premikata, ga mora Lori potiskati. »Večina ljudi nama ne verjame, da živiva normalni življenji. Potujeva, čistiva svoje stanovanje, Lori je imela celo fante. Nič nama ne prepreči, da bi počela stvari, ki jih rada počneva,« je ponosen George.

Dvojčka iz Pensilvanije v ZDA delita 30 odstotkov skupnega frontalnega možganskega režnja in ključne žile v tem predelu, zato ju ne morejo ločiti. Sodišče je po njunem rojstvu odločilo, da starši zanju ne morejo zadovoljivo skrbeti, zato so ju namestili v ustanovo, kjer so bivali pacienti z umskimi okvarami. Ta odločitev je bila nenavadna, saj sta dvojčici umsko zdravi. »Z nama ni bilo prav nič narobe, le telo je bilo drugačno. Ljudje preprosto niso vedeli, kaj narediti. Že v zgodnji mladosti sva se naučili skrbeti zase, v šoli sva dobivali odlične ocene.« Ko sta dopolnili 21 let, sta se začeli pravdati z ustanovo, da bi lahko Lori obiskovala kolidž za tajnice. Sodišče je ugodilo njuni prošnji in postali sta svobodni. »Morali sva dokazati, da lahko samostojno živiva, da so nama omogočili neodvisnost. Zdaj živiva v dvosobnem stanovanju, vsako noč spiva v drugi sobi. Moja soba je bolj dekliška in odraža mojo osebnost, George pa ima polno posterjev najrazličnejših glasbenikov.«

Ujet v napačnem telesu

Dvojčka se na življenjski poti nista soočala le s telesno okvaro, George je pred sestro dolga leta skrival tudi veliko stisko. »Že od rane mladosti sem vedel, da bi moral biti fant. Rad sem se igral z vlaki in sovražil punčkaste obleke. Željo po spremembi spola sem skrival več let, celo pred Lori.« Pred štirimi leti je vendarle razkril svoje želje. Odrekel se je imenu Dori in začel živeti kot moški. »Zelo je bilo težko, staral sem se in preprosto nisem več hotel živeti v laži. Vedel sem, da moram zaživeti, kot jaz hočem.«

George sicer ni zamenjal spola, vendar se oblači in predstavlja kot moški. Lori je dodala: »Seveda je bil šok, ko se je Dori spremenila v Georgea. Nanj sem zelo ponosna. Bila je težka odločitev, vendar sva v življenju premagala že toliko stvari, zato sva zelo močna. Tega nič ne more spremeniti.«

Lori je v glavnem odgovorna za kuhanje, George pa se bolj spozna na tehnične zadeve. Čeprav sta zraščena, si ne dovolita, da bi ju to oviralo pri vsakdanjem družabnem življenju. Lori je že večkrat šla na zmenek z moškimi. »Pri 23 letih sem izgubila nedolžnost. To je bil moj drugi fant. Na zmenkih je George po navadi bral knjigo. Vse poljube je preprosto ignoriral. Zakaj bi se morala odreči ljubezni, ker sem siamska dvojčica? Ne nazadnje čustvujem kot ženska.«

Lori je bila pred petimi leti zaročena, vendar je njenega zaročenca štiri mesece pred poroko do smrti povozil pijani voznik. »To me je uničilo, moje srce je strto. George je skrbel zame. Če ga ne bi bilo, ne verjamem, da bi preživela.«

Po končani šoli se je Lori zaposlila v pralnici lokalne bolnišnice, med njenim delom je George bral ali poslušal glasbo. V 90. letih je imel kot Dori uspešno glasbeno kariero in celo osvojil nagrado za najboljši kantri album uveljavljajočega se glasbenika. »Moje življenje je bilo delo v pralnici, njegova kariera pa naju je poslala v vse kotičke sveta, nastopil je na Japonskem in v Evropi. To sta dve povsem različni skrajnosti, vendar sva si bila ves čas v oporo.« George je dodal: »Ljudi najbolj zanimajo majhne stvari. Jaz ne pijem, Lori pa si občasno rada privošči džus z vodko. Lahko ima velikega mačka, jaz pa se počutim odlično, saj sta najini telesi povsem ločeni.«

O njiju so posneli že vrsto dokumentarcev, pogosto ju vabijo tudi v pogovorne oddaje.