Tiskane izdaje
Slovenci so po raziskavah čedalje bolj naklonjeni varčevanju v zlatu. Leta 2008 so zlato naložbo kot zanimivo prepoznali trije odstotki ljudi, letos kar 15 odstotkov. Z Borutom Karbo iz oddelka za naložbeno zlato v Zlatarni Celje smo se pogovarjali o tem, kako varno kupovati in prodajati za diamanti drugo najdražjo kovino na svetu.
Po ocenah imamo Slovenci doma (ali v hrambi) najmanj 7,5 tone zlata. Kot pravi Karba, vanj vlagamo z zavedanjem, da je to dolgoročna naložba, in predvsem zaradi ohranjanja vrednosti premoženja. Za nakup se je smotrno odločiti pri ponudniku, ki mu zaupamo, pri prodaji pa preveriti ponudbene cene pri več odkupovalcih.
Raziskave kažejo, da je varčevanje v zlatu vedno bolj priljubljeno. Sta glavna vzroka za to rast cene in ker se zaradi tega o njem veliko govori in piše?
Menimo, da sta zanimanje vlagateljev spodbudila tako rast cene kot iskanje novih investicijskih priložnosti. Ljudje vidijo, da valute nenehno izgubljajo vrednost in zato iščejo varno zavetje za ohranjanje vrednosti svojega premoženja. Ker se je vrednost zlata v zadnjih petih letih močno povečala, iščejo tudi alternativo investicijskim skladom, delnicam in tako naprej. Večina vlaga v zlato zaradi dolgoročnega ohranjanja vrednosti premoženja, nekateri pa se za nakup odločajo iz špekulativnih razlogov. Mi to zadnje odsvetujemo.
Kaj pravite na namige nekaterih prodajalcev naložbenega zlata, da bodo nacionalne valute tako in tako propadle in da bomo čez deset ali pa 50 let spet plačevali z zlatom?
Mislim, da to ni mogoče, ker je svet zelo povezan. Imamo svetovno gospodarstvo, EU, monetarno unijo, ameriški dolar, a za kaj takega bi se morala zgoditi svetovna vojna ali kaj podobnega. Svet bi se moral popolnoma porušiti. Zdaj pa to ni izvedljivo.
Se pravi, da to ni vzrok za vlaganje v zlato?
Vzrok za povečano zanimanje za zlato je določen strah pred gospodarskimi razmerami in razmerami v bankah ter zavedanjem, da valute nenehno izgubljajo. Ljudje se želijo zavarovati, realno pa ne moremo pričakovati propada denarnih valut.
Prodajalcem, ki želijo na hitro zaslužiti, pa so sedanje gospodarske razmere naklonjene.
Vlagateljev, ki bi v želji po hitrem zaslužku zlato kupovali za nekaj dni ali tednov, skoraj ni. Večina se zaveda, da deset tisoč evrov čez deset let ne bo imelo enake realne vrednosti kot danes. Padanja vrednosti valut sicer sproti ne občutimo, dolgoročno pa razlike vsekakor so.
Bodo tisti, ki špekulirajo pri zlatu, na koncu podobno razočarani, kot so bili pri delnicah?
Odvisno od tega, kdaj se bodo odločili za prodajo. Imamo nekatere stranke, ki se nepremišljeno odločajo za nakup oziroma vložijo v zlato preveč denarja, ker predvidevajo, da bo še raslo. Večina, lahko rečem najmanj 95 odstotkov, pa se jih zaveda razmer in vedo, da je to dolgoročna naložba in kupijo toliko zlata, kot je primerno za njihov naložbeni portfelj.
Pa so ljudje dovolj izobraženi in pri nakupu vedo, kaj hočejo doseči s to naložbo?
So. Internet, televizija, mediji so ljudi toliko poučili, da v zlatu ne iščejo možnosti za zaslužek, ampak vanj vložijo, da bi ohranili vrednost premoženja, ali pa je to naložba za otroke, vnuke ali podobno.
Koliko pa se je zadnja leta na splošno spremenil odnos ljudi do naložb?
Veliko bolj pazljivi so. Na borzah je bilo v Sloveniji vedno vse pozitivno, to so ljudje tudi pričakovali in mnogi so se opekli. Zdaj trg bolj trezno razmišlja o naložbah. Tudi zato je zlato čedalje bolj priljubljeno in zaradi nizkih obrestnih mer na bankah. O tem se zdaj govori, prej marsikdo temu sploh ni namenjal pozornosti.
Glede na vse, kar ste povedali, lahko pričakujemo, da se bo vrednost zlata še povečevala?
Da, ampak za normalno delovanje družbe, v kateri smo navajeni živeti, je dobrodošla dvo- ali triodstotna inflacija. To ima pozitiven učinek na gospodarstva in hkrati dolgoročno tudi na zlato. Padca vrednosti za 80 odstotkov gotovo ne moremo pričakovati, gre za redko kovino, ni informacij ali možnosti, da bi jo odkrili v neomejenih količinah. Na borzi je vedno možen popravek za deset ali 20 odstotkov, a dolgoročno ne pričakujemo padca cene. V sedanjih razmerah, ko gospodarstva potrebujejo pomoč, bi prej pričakovali porast.
Govorite o tem, da je zlato varna naložba, ko drugim gre slabo?
To je posredna povezava, ki pa ni nujna. V nekem obdobju, ko so začele banke druga za drugo propadati, je tudi cena zlata padla. To pa zato, ker so banke potrebovale sredstva za preživetje in so prodajale tudi zlato. Res pa je, da ko so borzni indeksi na poti navzdol, vlagatelji izstopajo in iščejo alternativne varne naložbe, to pa je zlato. S tem se poveča pritisk na povpraševanje in posledica je rast cene. Dolgoročno pa borzni indeks in zlato še kljub vsemu gresta v isto smer, pozitivno pa na ceno zlata vplivajo priliv denarja, inflacija, izguba vrednosti valute.
Ali Slovenci razumemo, da nekdo nima v mislih nakita, ko govori o naložbenem zlatu?
Da. Pred nakupom naložbenega zlata se pozanimajo in vedo, da kupujejo zlato z bistveno večjo čistino (999/1000), kot so verižice. Ne spomnim se, da bi zadnje čase kdo povpraševal po nakupu zlata za naložbo in želel verižico.
Koliko naložbenega zlata naj ima posameznik v portfelju, koliko je preveč?
Del premoženja je smotrno imeti v zlatu, vsega pa ne. Koliko, za kako dolgo, v kako težkih kosih, kako ga posameznik kupuje, pa je odvisno od njega, njegovih ciljev in zmožnosti. Marsikdo si enkratnega nakupa za približno 450 evrov, kolikor zdaj stane desetgramska ploščica, ne more privoščiti. Mi ponujamo možnost postopnega vlaganja in s tem omogočamo nakup vsakomur.
Kaj moramo vedeti, ko kupujemo naložbeno zlato?
Najprej, zakaj ga kupujemo. Torej, da bo današnjih deset tisoč evrov v zlatu čez deset let vrednih najmanj toliko. Strankam priporočamo, naj ga kupijo v več manjših apoenih. S tem sicer plačajo malo več, a imajo možnost postopne odprodaje. Treba je tudi vedeti, kaj kupujemo, po kakšnih cenah, pri kom.
Kako pa določate prodajno ceno naložbenega zlata?
Osnova je borzna cena, v končno ceno pa so všteti stroški embalaže, kovanja, distribucije, varovanja pri prevozu. Cena za kupca je odvisna od velikosti apoena. Večji ko je, manj je teh stroškov. Če pogledamo samo stroške kovanja: če izdelamo sto kosov naložbenega zlata po deset gramov ali pa enega za kilogram, je strošek v prvem primeru seveda večji.
Omenili ste, da je pomembno, pri katerem ponudniku kupujemo naložbeno zlato.
Da. Dobro se je odločiti za nakup pri uglednem podjetju, ki mu kupec lahko zaupa. V zadnjem letu je zraslo veliko majhnih podjetij, ki iščejo priložnost na trgu. Zlatarno Celje je svetovno združenje proizvajalcev zlata World Gold Council priznalo kot zaupanja vrednega trgovca, zaradi obsega poslovanja pa imamo strankam možnost ponuditi tudi konkurenčne cene.
Še bolj množično od prodajalcev zlata se pojavljajo podjetja, ki ga odkupujejo. Se lastniki res tako pogosto odločajo za prodajo?
Odkupov naložbenega zlata je zelo malo, zelo veliko pa lastniki prodajajo lomljeno zlato.
Če se lastnik odloči za prodajo naložbenega zlata, ga bo lahko pri vas kljub temu prodal?
Odkupujemo vse naložbeno zlato.
Bi ploščico iz vaše kovnice lahko prodali, denimo, na Švedskem?
Po borzni ceni je ni mogoče prodati niti v Sloveniji, po konkurenčni ceni pa lahko. Prednost statusa good delivery je, da jo bodo verjetno odkupili po boljši ceni. Velja pa poudariti, da bomo dobro ceno tudi v tujini bolj verjetno dosegli, če bomo poskušali prodati pri tistih, ki se s tem ukvarjajo. Podobno je pri nas.
Pravite, da odkupujete veliko lomljenega zlata. Torej ljudje, ki so zlatnino imeli dolga leta v predalih, zdaj izkoriščajo ugodne cene?
Medijsko dogajanje okoli zlata je v zadnjem letu marsikoga spomnilo, da še ima kje kakšen kos, ki ga lahko proda. Zaradi slabih gospodarskih razmer pa nekateri odprodajajo lomljeno zlato tudi za lastno preživetje.
Najti je treba nekoga, ki mu zaupamo. Veliko manjših zlatarjev prinaša odkupljeno zlato k nam, ker dobijo boljše cene, kot so jih sami izplačali strankam. Za marsikoga pa smo referenca – preverijo, kakšno ceno ponujamo mi, potem postavijo na primer desetinko višjo. Zelo pomembno pri prodaji takšnega zlata je, da se strokovno določi čistina in da se izdelki stehtajo na kalibrirani tehtnici.
Kako pogosto spreminjate odkupne cene?
Zelo odvisno od povpraševanja in ponudbe, borzne cene in tudi od konkurence.
A to pomeni, da boste v bližini italijanske meje zlato odkupili dražje glede na to, da tam ponujajo več za gram?
Ne. V vseh prodajalnah Zlatarne Celje v Sloveniji imamo enako odkupno ceno tako lomljenega kot naložbenega zlata.
Kako visoko pa še lahko seže cena zlata na borzi?
Strokovna javnost še pričakuje porast, za koliko in kdaj, pa je zelo težko reči. V Zlatarni Celje teh napovedi ne dajemo. Kupcem predstavimo vsa dejstva, o katerih sva govorila, v nobenem primeru pa jim ne moremo svetovati, naj »kupijo zdaj, ker je to pravi trenutek«. Tega ne vemo in niti tisti, ki reče, da se bo cena do konca leta dvignila na 50 evrov za gram, tega ne more z gotovostjo trditi.
