Tiskane izdaje
Vsi se verjetno strinjamo z verzom Andreja Rozmana Roze »We are the nation with the best location«. Prav zanimivo pa bi bilo o svojem mnenju povprašati »lokacijo«. Bi bil njen odgovor: »Am I the best location with the idiot nation«? Čas bo kmalu pokazal, ali se moti.
Letošnji aktivni oddih sem preživljal v Bohinju, kjer sem spoznal zanimive odtenke slovenske turistične politike. Neverjetna agilnost občinskih redarjev pri trženju parkirnin, ki so očitno jedro turistične ponudbe. Po drugi strani pa večino infrastrukture razjeda zob časa, kar se kaže v napol razpadajočih oziroma zaprtih prelepih hotelih sredi sezone. Medtem ko v kampu vsako jutro prodajajo navadne industrijske žemljice po dvojni ceni, nihče ne pomisli, da bi bil za marsikaterega obiskovalca okus domačega peciva in ostalih izdelkov iz bližnjih čarobnih vasic prava gurmanska poslastica. »Dober glas vedno seže v deveto vas«, pravi tisti, ki se zaveda in razume bistvo turizma.
Genialna, racionalna in predvsem razvojno usmerjena turistična politika, o tem ni dvoma. Lahko bi nadaljeval, vendar samo kritiziranje preprosto ne prinese več rezultatov, saj smo zabredli že preveč globoko. Bodimo raje kreativni in pomagajmo družbi z idejami, ki bi morda padle na plodna tla.
Pred časom sem v New York Timesu zasledil zgodbo g. Shopenna, 67-letnega Američana, aktivnega športnika in fotografa, ki je bil zaradi artritisa primoran v menjavo kolka. Stara športna poškodba je bila vzrok, da zavarovanje ni krilo stroškov. Vrtoglava cena 65.000$ posega v ZDA mu je po temeljitem raziskovanju kmalu prinesla boljšo rešitev. Za operacijo se je odločil v Bruslju, kjer je bila cena slabih 14.000$. Seveda razlika realno ni tako drastična, saj nima vsakdo takšnega primera, vsekakor pa primer nakazuje zanimivo gibanje zdravstvenega turizma v bližnji prihodnosti. Kakšna asociacija? Bi se Michael odločil drugače, če bi zagledal propagandno akcijo države Slovenije, v kateri bi za podobno ceno lahko užil še rehabilitacijo v objemu recimo Savinjske doline? Menim, da vsekakor!
Staranje prebivalstva ter visok znanstveni napredek na področju medicine in tehnike (bionika) sta že začrtala smernice, ki jih lahko z dobrim razvojnim projektom obrnemo sebi v prid. Imamo popolnoma vse pogoje za razvoj ideje, za katero bi se tujim investitorjem cedile sline.
Naravna danost je dejstvo. Imamo preko 20 zdravilišč, ki že zdaj delujejo na visoki ravni (upam samo, da je država tu toliko razumna, da ne bo dopustila da iz te ponudbe nastane nova ruska Budva). Prav tako imamo vrhunske zdravnike in tudi robotika je v vzponu. Z dobrim državno-zasebnim partnerstvom, temelječem na družbenem konsenzu in ki ne ogroža javnega zdravstva, temveč ga plemeniti, bi lahko razvili novo panogo, ki vsekakor predstavlja realno perspektivo z visoko dodano vrednostjo.
Z razvojem te realne in doslej neizkoriščene dejavnosti lahko z dobro logiko povezovanja in organiziranja pozitivno vplivamo tudi na vse ostale družbene sfere. Potrebujemo le kanček več drznosti in domišlije. Smo družba podizvajalcev, kjer je razvoj posledično zelo odvisen od gibanja gospodarske moči gospodarstev, katere servisiramo, kar nas vedno postavlja v odvisen položaj. Morda bi nas ta panoga s premišljenim načrtom uvrstila ob bok družbam, ki narekujejo razvoj z usvarjanjem celostne ponudbe. Menim, da bi ta velik družbeni projekt lahko odgovoril na vprašanja kot so:
- brezposelnost visoko izobraženega strokovnega kadra in problem »bega možganov«
- reševanje obubožane zdravstvene blagajne in na splošno proračuna
- izjemna priložnost za privabljanje tujih investitorjev na podlagi uresničljivega načrta
- možnost razvoja zapostavljene vzhodne in južne regije (tu se nahaja večina zdravilišč)
- nov nacionalni investicijski program na področju infrastrukture (združevanje kirurških ordinacij z zdravilišči, »vse na enem mestu«), spodbuda za ekološko gradbeništvo podprto z surovinami iz domačega okolja (les in novi načini gradnje)
- pospešen razvoj ostalih vej turizma in spremljajočih dejavnosti
- bazen znanja in potreba po visoki tehnologiji, ki ju projekt zahteva, pripomore k vzporednemu razvoju univerze in daje mladim realno perspektivo - simbioza univerze, znanstveno-razvojnih inštitutov, gospodarstva ter na splošno celotne kulture
- ekološko neoporečna panoga z visokim donosom.
Ne zatiskajmo si oči pred očitnim razvojem. Če danes menjavo kolka imenujemo rutinska operacija, bomo morda čez dvajset let v šali ta poseg imenovali »generalni servis«. Bomo spet prepustili vse potenciale drugim in se hlapčevsko klanjali gospodarjem? Razmislite!
Kreirajmo! Kreirajmo drzno!
