Tiskane izdaje
Predstavniška demokracija v Republiki Sloveniji se je po dvajsetih letih povsem izrodila v vladavino strank, zbranih okoli vedno istih obrazov, ki brezsramno uvajajo kapitalistično uravnoteževanje neoliberalnega tipa. Zadnja štiri leta kriznega zategovanja pasov, začinjenega z brutalnimi in absurdnimi ukrepi uničevanja pridobitev preteklih socialnih bojev, torej z načrtnim razkrojem socialne države, so dodatno razgalila bedo strankarske kaste, ki skrbi predvsem zase, in hkrati ljudstvu, ki jo je postavilo na oblast, onemogoča neposredni vpliv na odločitve za skupno prihodnost. Povedano drugače, ukradli so nam glasove, vpliv na lastno življenje in upanje na boljši jutri. In ker zaslepljena politika, odtrgana od realnega življenja ljudstva, ni bila sposobna uslišati naših zahtev in želja, si je ljudstvo prisvojilo politiko nazaj kar na ulici, bolje rečeno na mestnem trgu, agori, po zgledu antične demokracije.
Množice na ulicah smo glasno rekle dovolj poniževanja, razčlovečenja, razvrednotenja in laži, ki nam jih na dnevni bazi servirajo politične elite, ter zahtevale kolektivni odstop tistih, ki že dvajset let izigravajo na volitvah podano zaupanje. In kakor v posmeh nam politične elite, v strahu za lastno prihodnost, na eni strani ponujajo kozmetične popravke obstoječe strankokracije, na drugi - kako podcenjujoče - pa predloge v smeri večinskega volilnega sistema, kar bi omogočalo še večjo akumulacijo politične moči v rokah strank. Namesto, da bi nam prisluhnili, nas dodatno slepijo z manevri za ohranitev sedanje strankarske uzurpacije politične moči.
Zatorej jasno in glasno podajamo, poleg zahteve po kolektivnem odstopu strankarske elite, zgolj eno jasno zahtevo - zahtevo po uvedbi neposredne demokracije v politični in ekonomski sistem Republike Slovenije! Neposredna demokracija zdaj!
Politična neposredna demokracija
1. Institut ljudske nezaupnice
Zahtevamo, da se v ustavo RS uvede institut ljudske nezaupnice, ki bo omogočil odpoklic predsednika vlade, ministrov, državnega zbora, občinskih in mestnih svetov ter županov slovenskih občin. Sam postopek bi potekal podobno kot pri referendumih, ko je treba za pobudo zbrati dovolj veliko število podpisov volivk in volivcev. Če je ljudska nezaupnica uspešna, je predsednik vlade, minister ali župan nemudoma odpoklican s položaja, državni zbor, občinski ali mestni svet pa razpuščen. Parlamentarne stranke, poslanci državnega zbora, državni svetniki, občinski svetniki in župani nimajo pravice do vlaganja tega instrumenta, prav tako ne morejo nastopati kot aktivni akterji v kampanji za zbiranje podpisov. Le na tak način bo imelo ljudstvo neposreden vpliv na delovanje strankarske politike in bo lahko v vsakem trenutku poklicalo na odgovornost tako imenovane izbrance ljudstva. Oblast mora biti namreč poslušna in ubogljiva, podrejena ljudstvu, kakor je zapisano v 3. členu ustave Republike Slovenije!
2. Institut participativnega proračuna
Zahtevamo, da se v Republiki Sloveniji po zgledu brazilskega mesta Porto Alegre uvede institut proračuna z ljudsko udeležbo na državnem in lokalnem nivoju, saj mora biti ljudstvo neposredno navzoče pri odločanju o porabi ter nadzoru nad izvedbo porabe skupnih javnih sredstev. Participativni proračun omogoča neposreden način odločanja skupnosti o skupnem dobrem, medtem ko država in občine postanejo le izvajalke ljudskega proračuna. V skladu z institutom participativnega proračuna vlada RS in občine zgolj pripravijo predloge porabe javnih sredstev za prihodnje leto in jih v predhodnem letu predstavijo ljudstvu. Odločitev o oblikovanju proračuna se izvede preko ljudske volje, in sicer preko lokalnih zborovanj, od svetov krajevnih in četrtnih skupnosti na lokalni ravni, do ugotavljanja javnega mnenja na državnem nivoju, s čimer se odloči za najpomembnejša področja skupnega družbenega razvoja, kjer bodo investirana in porabljena naša skupna sredstva. Nadzor porabe naj poteka preko nadzornih odborov za proračun, sestavljenih iz prostovoljno izvoljenih predstavnikov ljudstva. Člani teh odborov ne smejo biti člani parlamentarnih strank, poslanci državnega zbora, državni svetniki, občinski svetniki ali župani. Tudi za člane nadzornih odborov velja institut ljudske nezaupnice in jih je možno nemudoma odpoklicati v kolikor ne opravljajo svoje nadzorne funkcije. Zahtevamo, da se participativni proračun uvede v izbranih občinah za poskusno obdobje štirih let, čemur sledi uvedba na ozemlju celotne Republike Slovenije na državnem in lokalnem nivoju, v skladu s pridobljenimi izkušnjami v poskusnem obdobju.
3. Institut elektronske neposredne demokracije
Zahtevamo postopno uvedbo instituta elektronske neposredne demokracije na državnem in lokalnem nivoju, kar bo omogočilo pridobivanje informacij in široko obveščenost o vseh družbeno pomembnih tematikah, splošno razpravo o najpomembnejših družbenih tematikah, kakor tudi nezapleteno in hitro odločanje o temeljnih vprašanjih razvoja družbe. Namesto dolgotrajnih volilnih postopkov, moramo uvesti interaktivno polje demokracije, kjer bosta razprava in glasovanje mogoča kar od doma ali na posebnih glasovalnih točkah. Namen elektronske neposredne demokracije je prenos političnega odločanja iz ozkih krogov strankarskih elit na samo ljudstvo. Posledično mora ta institut obvezno vključevati tudi instrument ljudske pobude za relevantne politične teme, saj le tako pridobi ljudska volja nadzor nad poljem politike. V kolikor participativni proračun omogoča neposredno glasovanje o porabi skupnih sredstev za skupno dobro, elektronska neposredna demokracija omogoča neposredno odločanje o usmeritvi družbe na državnem in lokalnem nivoju, torej tudi o temah, ki jih sedanja strankokracija sploh pripusti v polje javnega odločanja. Elektronska demokracija tako omogoča najširšo možno razpravo v družbi, dejansko vladavino ljudstva, a je hkrati tudi najbolj dovzetna za zlorabe. Posledično je treba uvesti varovalko zaščite manjšine pred večino - onemogočiti odločanje o temeljnih človekovih pravicah - ter uveljaviti v polju elektronske demokracije javno in dostojanstveno razpravo brez prikritih identitet.
Ekonomska neposredna demokracija
1. Soupravljanje podjetij - participativni menedžment podjetij
Klasični mezdni kapitalizem je v dobi znanja, ustvarjalnosti, delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih anahronizem 19. stoletja. Zaposleni že davno niso več mezdni delavci, ki v zameno za manualno delo dobivajo plačilo, danes so zaposleni soustvarjalci podjetja, zavoda ali druge organizacije. Zatorej zahtevamo nadgradnjo že obstoječe zakonodaje in vpeljavo obveznega delavskega soupravljanja, to je participativnega menedžmenta podjetij preko svetov delavcev, v katerem bodo imeli zaposleni možnost nadzora nad delovanjem podjetja, vpogled v poslovne odločitve ter možnost zaustavitve vseh dejanj, ki bi načrtno škodovala samemu podjetju ali položaju zaposlenih (na primer v primeru izčrpavanja podjetij). Ob tem mora država omejiti glasovalno moč lastnikov, in sicer na največ tri odstotke na posamezno fizično ali pravno osebo, da bodo tako izvoljeni sveti delavcev postali enakovreden partner lastnikom in menedžerjem pri upravljanju podjetij. Le tak enakovreden položaj zaposlenih omogoča dejansko demokratično odločanje in participacijo vseh, ki ustvarjajo podjetje, kakor tudi uresničitev 67. člena ustave Republike Slovenije, ki lastnini pripisuje gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo.
2. Solastništvo podjetij in obvezna udeležba zaposlenih pri dobičku
Ekonomsko učinkovitejšo in hkrati socialno pravičnejšo družbo lahko prinese le sprememba v lastništvu podjetij. Notranje lastništvo podjetij z razpršitvijo lastništva omogoča pozitivne učinke na delovno uspešnost zaposlenih, spodbuja usmerjenost v trajnostni razvoj in preprečuje usmerjenost v kratkoročne dobičke. Številne mednarodno primerljive študije neposredno ali posredno dokazujejo pozitivne učinke notranjega lastništva v kombinaciji z delavskim soupravljanjem, kot so na primer višja rast podjetja, zaposlenost, prodaja in produktivnost podjetij. Od države zatorej zahtevamo preoblikovanje zakonodaje, da bo uzakonila minimalni delež delavskega lastništva podjetij v višini 40 odstotkov in s tem omogočila preoblikovanje lastniške strukture. Prav tako je treba z zakonskimi predpisi nemudoma ukiniti institut »izrinjanja malih delničarjev«. Zahtevamo tudi uvedbo obvezne udeležbe zaposlenih pri dobičku, saj dosedanje samoumevno prisvajanje rezultatov poslovanja s strani lastnikov finančnega kapitala, v pogojih vse večjega pomena človeškega faktorja, nima več realne utemeljitve. Delavci namreč v proizvodnem procesu vlagajo vse svoje človeške sposobnosti in ob tem prevzemajo tudi poslovno tveganje, ki je vsaj enako kot pri lastnikih finančnega kapitala. Posledično morajo biti ob pozitivnih rezultatih podjetja upravičeni do ustrezne nagrade za svoje uspešno delovanje oziroma za svoj prispevek, ki je soomogočil pozitivno poslovanje.
3. Vzpostavitev ekonomije solidarnosti
Bistvo ekonomskega delovanja ni samo v dobičku, ampak tudi v zadovoljevanju socialnih in ekoloških potreb posameznika oziroma družbe kot celote. Sedanja ekonomska ureditev predvsem poudarja prvo postavko, torej dobiček, medtem ko zanemarja socialne in ekološke potrebe udeležencev ekonomskega delovanja, s čimer se neposredno preprečuje izpolnitev 2. in 67. člena ustave Republike Slovenije. Socialna podjetja in podjetja, ki so v (so)lastništvu zaposlenih, so se izkazala za učinkovito obliko ekonomskega delovanja, saj niso usmerjena zgolj v dobiček, ampak tudi v zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih ter hkrati izkazujejo večjo odgovornost do lokalnega okolja. Še toliko bolj se je njihova prednost pokazala v času krize, ker ne izvajajo masovnih odpuščanj zaposlenih, ampak se usmerijo v preoblikovanje proizvodnje, premestitve zaposlenih in druge mehke ukrepe prestrukturiranja. Radeče papir, Fructal in Steklarska nova so zamujene priložnosti, ki se ne smejo ponoviti. Namesto državne spodbude za prestrukturiranje zadolženih podjetij v delujoče delavske kooperative, imamo zaprte proizvodne obrate in izgubljena ali kvečjemu negotova delovna mesta. Na podlagi dokazanih prednosti alternativnih oblik ekonomskega delovanja zahtevamo oblikovanje jasnega načrta za preoblikovanje gospodarstva, s ciljem, da se v obdobju enega desetletja omogoči prehod na alternativne oblike ekonomskega delovanja. Država naj nemudoma sprejme vse potrebne zakonske predpise in izvede ukrepe, vključno z ustanovitvijo javne banke kot finančne hrbtenice preoblikovanja ekonomije, in s tem spodbudi oblikovanje socialnih podjetij, delavskih in kmetijskih kooperativ ter zadrug, in podjetij v (so)lastništvu zaposlenih, ki bodo tvorila bodoče jedro slovenske ekonomije.
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
