Tiskane izdaje
Upokojeni ljubljanski arhitekt Stane Dolenc je imel v bivši Jugi kar nekaj zanimivih dogodivščin, ko so ga pogosto zamenjali za Staneta Dolanca, takratnega visokega funkcionarja jugoslovanske politične elite. Nekoč so ga v hotelu ambasador v Opatiji gostili v predsedniškem apartmaju. »Nisem skoparil z napitnino, saj sem se zavedal, da ne bom Dolanc nikoli več v življenju!« se Stane Dolenc spominja tistih časov, a se je uštel.
Pred dnevi je dobil pismo iz Tanzanije, ki mu ga je poslal mister Charles Taylor, sin zloglasnega liberijskega predsednika Taylorja, ki je zaradi krvavih diamantov trenutno na mednarodnem sodišču v Haagu. Taylor mlajši (do Afrike očitno še ni prispela novica, da je pravi Stane Dolanc že pokojni) vabi Staneta Dolenca k sodelovanju, saj bi denar, ki leži v afriški banki, rad investiral in »your country«, v vašo deželo. Arhitekt Dolenc, ki ugotavlja, da v Afriki očitno še uživamo staro slavo, je bil seveda izjemno presenečen, gospodoma se je prisrčno zahvalil za zaupanje in jima menda svetoval, naj se raje obrneta na naše poslovno-finančne zvezdnike.
Kakšne namene ima razočarani Charles Taylor ml. z našim Stanetom Dolancem, lahko le ugibamo, bo pa najbrž poskušal poiskati še kakšno sorodno, bolje stoječo dušo, ki bi njemu in njegovemu očetu pomagala osvoboditi zaklete milijone dolarjev. In tudi zato, v opozorilo, objavljamo pismo, ki ga je iz Tanzanije, kjer uživa v političnem azilu, poslal Taylor mlajši. Navsezadnje bomo pa še res verjeli, da postaja naša lepa deželica raj za mafijce vseh sort.
