Kako je Miro Senica postlal bivši ženi Barbari in hčerki Maruši

Prav gotovo najmanj trem – vse so že pokojne – uglednim predvojnim revolucionarkam, partizankam in povojnim funkcionarkam, Lidiji Šentjurc, Pepci Kardelj in še posebno Vidi Tomšič, borki za pravice in enakopravnost žensk, ne bi bilo niti najmanj všeč, da bo letošnji dan žena, 8. marec, mednarodni praznik žensk, na isti dan kot pustni torek.

Uzakonjeno smo začeli 8. marec v nekdanji Jugoslaviji praznovati po drugi vojni, svetovni socializem je želel z njim kapitalističnim sistemom pokazati stopnjo enakopravnosti žensk, ki naj bi bila dosežena v delavskih državah. V resnici je bilo precej drugače: moški smo mamam, ženam in sodelavkam na ta dan podarjali šopke rož, to pa je bilo tudi vse, kar so imele od svojega praznika, če se zvečer niso skupaj z dedci tako ali drugače poveselile, kar naj bi jim bilo za 8. marec dovoljeno. Po eni od razlag je dan žena oziroma osmi marec tudi praznik AFŽ, najbolj zaslužna zanj pa naj bi bila prav Ljubljančanka Tomšičeva, diplomirana pravnica, po vojni prva afežejevka Jugoslavije. Tovarišica Vida je bila namreč od leta 1948 predsednica Antifašistične fronte žena Jugoslavije, sicer ustanovljene že med NOB. AFŽ je potem pod različnimi imeni živel skoraj do razpada Jugoslavije, njen duh pa je včasih čutiti še danes.

Mnogo manj kot Vida Tomšič sta bili afežejevsko zagrizeni Lidija Šentjurc in Pepca Kardelj. Prva je bila doma iz Hrastnika in poročena s partijskim veljakom Sergejem Kraigherjem. Prav tako kot Tomšičeva je bila narodna herojinja, že leta 1938 je diplomirala iz psihologije in je imela velik neformalni vpliv na pomembne kadrovske in politične odločitve. Po sposobnostih je krepko presegala moža Sergeja, čeprav je imel ta kot moški mnogo višje partijske in druge funkcije, utrla pa je tudi politično pot svojemu nečaku Stanetu Dolancu.

Pepca Kardelj je bila predvsem žena slovenskega Marxa Edvarda Kardelja. Bila je Mačkova iz Zadobrove pri Ljubljani, članica Komunistične partije že pred vojno, ko je bila še delavka v Saturnusu. Njen bratranec je bil Ivan Maček Matija, njen nečak pa je najmlajši slovenski še živeči prvoborec, nosilec Spomenice 1941, danes 82-letni Leopold Maček - Poldač, tudi nekdanji župan občine Moste-Polje v Ljubljani.

Vse tri tovarišice pa so rodile in vzgojile tudi tri hčerke, še danes ugledne in uspešne gospe. Tako je znanstvenica na Inštitutu Jožef Stefan Marjeta Šentjurc, katere znanstvene izsledke s pridom izrablja vrhunska francoska kozmetika. Tudi hčerka Vide Tomšič dr. Živa Novak je kot ginekologinja in porodničarka naredila uspešno kariero. Kako tudi ne, saj je bil njen oče in mamin drugi mož znameniti ginekolog dr. Franc Novak, ki je okoli potomstva pred nekaj desetletji pomagal tudi Sofii Loren oziroma njenemu možu Carlu Pontiju. Živa ima tudi polbrata Miho, uglednega energetika, tega je mama rodila svojemu prvemu možu, narodnemu heroju Tonetu Tomšiču, ki so ga italijanski fašisti maja 1942 kot talca ustrelili v Gramozni jami. Miha je bil član prve slovenske vlade, pri Peterletu je bil minister za energetiko.

Hčerko sta imela poleg leta 1941 rojenega sina Boruta (poročen je bil z gledališko igralko Ivo Zupančič) tudi dve leti po vojni Pepca in Edo: Vero. Poročena je z beograjskim arhitektom Šoltesom, in prav ta je oče Igorja Šoltesa, predsednika računskega sodišča, ki – tako govori ime te inštitucije – bdi nad potmi javnega denarja in je danes strah in trepet slovenskih ministrov in še koga.

Zdaj imamo Slovenci v vladi kar šest ministric, na kar bi bile lahko Vida Tomšič in njene afežejevke zelo ponosne. Najmanj dve sta zelo pomembni, obe sta tudi odvetnici. Šarmantna Korošica s hripavim glasom (z možem Brankom, uslužbencem slovenjgraškega sodišča, ter otrokoma Leno in Maticem živi v Kotljah) Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, in Ljubljančanka, ministrica za notranje zadeve, verjetno najlepša ministrica v kateri koli državi Evropske unije, Katarina Kresal. Slednji je vsestransko postlal njen partner, odvetnik Miro Senica, ki pa je z več kot samo rožicami za 8. marec poskrbel tudi za svojo nekdanjo ženo Barbaro (mimogrede: hčerko sijajnega pesnika in prevajalca Janeza Menarta) in njuno hčer Marušo. Prvi je pred leti kupil hišo v Portorožu, drugi, le malo prek dvajset let stari, pa stanovanje v Ljubljani.