Kraljevski Martin pod zemljo

Ob kopici martinovanj je bilo tisto v Kranju nekaj posebnega.

Objavljeno
15. november 2011 06.19
Posodobljeno
16. november 2011 12.30
Stanislav Jesenovec
Stanislav Jesenovec

Na Vinski poti 2011 v rovih pod starim Kranjem nas je kmalu po vhodu pozdravila vinska kraljica Slovenije za leto 2002, Tjaša Kos, iz vinogradniške družine Kos iz Ključarevcev v Prlekiji. V Kranju so tokrat predstavili kerner 2009, prvi jagodni izbor, na katerega so zelo ponosni.

1300 metrov dolgo podzemlje

Prva vinska kraljica slovenske Istre oziroma refoška in malvazije je bila leta 2009 Elizabet Bordon. Direktorica kranjskega zavoda za turizem Natalija Polenec je napovedala 31.000. obiskovalca rovov, podžupan Bojan Homan je spomnil, da imajo sv. Martina za zavetnika v Stražišču, kjer je s predsednikom KS Juretom Kristanom že nekaj let poročena Moskovčanka Ana – oboževalka sladkega zlatega muškata –, prva vinska kraljica slovenske Istre oziroma refoška in malvazije 2009. Elizabet Bordon pa je obiskovalce popeljala po več kot 1300 metrov dolgem kranjskem podzemlju. Pred vhodom zbrani gostje, ki so potem lahko pokušali vina in druge pijače pri predstavnikih podravske, posavske in primorske vinorodne dežele ter okušali najrazličnejše jedi, so jo nagradili s sproščenim smehom in krepkim aplavzom.

Dolga in naporna pot

Med letošnjimi vini, ki sta jih predstavljala zgovorna Maja Jakša in Stanko Nemanič, smo opazili portugalko KZ Metlika. Tudi Anton Slejko, skrbnik vinograda na Šmarjetni gori, ki je dal letos osem litrov vina hčerke mariborske trte in 80 litrov iz drugih trt, bi pripeljal v pokušino ti gorenjski vini, če bi mu le pravočasno povedali, kje bo lahko našel razstavni prostor. 
Ker je bila zaradi obilice mest za pokušino vin pot po podzemlju kar dolga in naporna, je že na začetku poskrbela za oporo izdatna ponudba iz Klavnice in domačih mesnin Soud Dušana Globočnika iz Dramelj. Skupen vtis? Na 4. vinski poti v kranjskih rovih je bilo res vedro razpoloženje. Kako uspešna je bila potem policijska patrulja na Lajhu, pa ne vemo.