Tiskane izdaje
Za večerjo bodo v kampu ribe. Vsaj deset debelih ostrižev smo nalovili in kuhar bo gotovo dobro vedel, kaj postoriti z njimi; že dva dneva jemo kot kralji. Na življenje v Hippo lodgeu bi se človek z lahkoto navadil tudi za več časa.
Zakonca Boltar imata v Afriki mali turistični raj, Hippo lodge
Omenil sem že – pred dvema tednoma sem v središču Lusake povsem naključno spoznal Mirjano in Igorja, Boltar se pišeta. Slovenca, jasno, pa saj menda smo res po vsem svetu nametani. Igor je že 35 let v Afriki, delal je za bogate gospodarje, iskal v lastnih rudnikih poldrage kamne, poskušal z zlatarno, zadnjih petnajst let pa se je poslovno razcvetel s postavljanjem javne razsvetljave in semaforjev. »Kar vidiš na križiščih v Lusaki in še marsikje po Zambiji, so postavili moji fantje,« pravi.
Igor ima danes 58 let. Mogoče je v življenju uspel, ker se je držal očetovega nasveta: Fant moj, pred petdesetim se nikar ne poroči. Mirjana, 27 let mlajše dekle iz dolenjskega Trebnjega, se mu je v življenju pridružila točno pred osmimi leti. Mala Klara in Filip sta stara šest let oziroma štiri. Življenje je po vseh burnih in veselih spominih iz mladosti stopilo na svojo umirjeno in s povsem drugačnimi vrednotami zastavljeno pot.
Luksuzna oskrba za 420 dolarjev na dan
Že pred 15 leti je Igor 250 kilometrov severozahodno od prestolnice na mestu opuščenega rudnika bakra začel graditi svoj mali turistični raj Hippo lodge. Postavljen na bregu reke Kafue sredi istoimenskega nacionalnega parka lahko sprejme v svojih nekaj hišic in razkošnih safari šotorov največ 16 gostov. Ekipa 32 fantov skrbi za njih in nič ni prepuščeno naključju: čolni in idilični večeri na reki, terenske tojote za vožnje med slone in leve, bazen ob polno založenem baru in dva odlična kuharja ustvarjajo razkošje, ki je v teh krajih vredno 420 dolarjev na dan. Po osebi. Vse vključeno.
Priznam, da mi v življenju nekako uspe shajati brez tovrstnih stvari. Z Laro že dva tedna spiva večinoma v šotoru in po vaseh, kjer pa se naslednje jutro vedno primerno oddolžim, kar koli drugega bi bilo v revščini tukajšnjega življenja nepošteno. Le občasno si privoščiva urejen kamp s prho za pet dolarjev na osebo.
Khm, sem dokaj po tiho računal pri sebi, 84-krat lahko spiva za ceno ene noči v Hippo lodgeu. In mnogi ljudje v teh krajih morajo za ta denar delati pol leta ... Khm. A cene so seveda nekaj zelo relativnega.
Za Slovence prav posebne cene
»Nekateri naši gostje pravijo, da ne zaračunamo dovolj,« omeni Igor. »Da so za slabše usluge v drugih kampih plačevali tudi po dvakrat več. A ta kraj je meni pomemben bolj za dušo kot za posel, vzdrževati vrhunsko raven kakovosti sredi afriškega ničesar je drago. Pokrivam stroške in z družino se lahko kadar koli umaknem v gmajno. Da, tudi Slovenci prihajajo. A za njih imam zelo posebno ceno. Krepko posebno ceno.« Več na www.hippolodge.com.
Še bolj posebna pa je bila ta cena za naju z Laro – bila sva gosta, z večernimi džin toniki vred. Hvala, Mirjana in Igor, ta dva dneva sta po skoraj dveh mesecih afriških poti in gmajne padla na silno plodna tla. In tudi Lara po tem še bolj cveti, se mi dozdeva. Pa res, omenil sem, da se imava krasno, Afrika je ponovno tista prava in polna in vsak nov dan je en svež praznik zase. Ampak jaz se seveda rad hvalim, trgovec z eksotiko pač, ki ponuja svojo robo. le kdo mi bo verjel?
Ob priliki bom poprosil tudi Laro, naj kaj več pove o najini Afriki. A za zdaj se ji še dogaja, na polno. Zato bom torej raje še malo počakal.
