Tiskane izdaje
Pred tremi leti je danes 30-letna Martina Skubic z Zgornjega Brnika postavila na ogled prvo samostojno razstavo v kranjski galeriji Dali. Zdaj je ponudila novih 25 del naprodaj v Petrovčevi hiši sredi Cerkelj na Gorenjskem.
Martina ima neizmerno veliko volje
»Srečo imam z mamico Lilijano, očetom Brankom in s sestro Sašo, ki lepo skrbijo zame. Denar od prodanih slik zato namenjam tistim, ki nimajo te sreče,« je ob odprtju razstave dejala Martina, članica gorenjskega društva za cerebralno paralizo Sonček, društva Sožitje in medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Tudi zato so pod njene slike dodali še naslove v braillovi pisavi za slepe. Martina ima le še štiriodstoten vid, se pravi, da skoraj ne vidi več in je zato oseba s posebnimi potrebami. Ima pa neizmerno veliko volje.
Pripravila že drugo razstavo svojih del
Njena prva mentorica iz kranjskega varstveno-delovnega centra je bila Mija Kemperle. »Najprej je bilo plaho stopicanje na mestu, iskanje navdihov, zbiranje materiala, pripravljenost za delo, želja po risanju. V začetku sva morali biti pozorni na stvari, ki običajno za ljudi niso pomembne, od velikosti mize, papirja, debeline barvic in čopičev. Martinina dela so zgodba o pogumu in boju zoper strahove in omejitve. Nekaterih stvari v življenju ne moreš videti samo z očmi. Videti jih moraš tudi s srcem,« je povedala mentorica.
V pomoč zaznavanju slepim in slabovidnim obiskovalcem je večina slik reliefno oblikovanih, denar od prodanih del pa Martina namenja društvu Beli obroč in Unescovemu klubu iz Cerkelj.
