Tiskane izdaje
Ivica je napovedala, da bodo pred njihovo gostilno ob kokriškem mostu Toneta presenetili. Zakaj in s čim? Lepo oblečen Kranjski oktet je čakal na trenutek, ko bo zapel slavljencu. Prijateljici Mari in Veronika ter kakšnih 30 primskovljanskih Cmokavnikov je že bilo z njim pred vhodom v gostilno. Vedno hiteče Ivice pa ni bilo od nikoder. Le kje je obstala z devetletnima vnukinjama, z Markovo Lucijo in s Tonijevo Kristino? Mojster mesnin je klical po mobiju, prijatelji so ga mirili in mu svetovali, naj vendar potrpi. Momljal je, da vedno zamuja.
Vzrok?
Deklici sta šele po nekoliko babičinega prepričevanja spoznali, da je dedkov rojstni dan to pozno popoldne pač najpomembnejši. Vse tri so s precejšnjo zamudo prihitele na začetek kranjske Kajuhove ulice v gorenjskih nošah. Še dobro, da je bil tam oktet, ki je slavljencu pomagal premagovati porajajočo se slabo voljo. V precejšnji gneči je nato Tone z vnukinjama pod tablo s še prvotnim Arvajevim znakom s tribarvnicama dvignil izvesek Gostilna Slovenija.
Vnukinji sta mu dodali nageljna
Vse, kar je v gostinski sobi sledilo pozneje, je bilo v znamenju pristne domače gostilne: koleščki slastno aranžirane kranjske klobase za predjed, mesnine in priloge kmečke pojedine, palačinke in predvsem čestitke, napitnice, smeh, iskrivi pogovori in prijateljsko trepljanje po hrbtu z željo, da bi bil še dolgo zdrav in med nami. Kljub slovesnim trenutkom pa Tonetu žilica ni dala miru in je za samopostrežbo pripravljene jedi za kmečki krožnik še dodatno razrezal, da bi jih priletni prijatelji laže nadeli na krožnike in da bi jim še bolj teknile. Tudi nekaj rujne kapljice je pripomoglo k temu, da smo ob rojstnodnevni napitnici Kol'kor kapljic tol'ko let odkrili, da živahen sivolas mož, ki mu teče že 73. leto, tudi odlično poje.
