Tiskane izdaje
Pred skoraj šestimi desetletji se je v domišljiji Iana Fleminga rodil najslavnejši tajni agent, ki ga je le slabih 10 let pozneje, leta 1962, iz imaginarnega literarnega lika v karizmatičnega moškega iz mesa in krvi spremenila sedma umetnost. In četudi mnogo hollywoodskih filmskih studiev sprva ni želelo finančno podpreti prvega filmskega projekta o »pretirano angleškem in preveč odkrito seksualnem« tajnem agentu 007, so ti nato za vselej spremenili svet akcijsko-vohunskih filmov, ki jim je nove standarde postavil legendarni James Bond. Njegovo življenje je namreč le velika pustolovščina, ki ji ni videti konca, reševanje sveta pa se prepleta s tehnološko dovršenimi pripomočki, dragimi avtomobili in lepoticami. V večnem in nepremagljivem zapeljivcu, ki ga obdaja avra nevarnosti, so ženske odkrile srčiko svojih sanjarij, moški pa življenje, ki bi ga živeli v idealnem, sanjskem svetu. Vsaka bi se namreč prepustila njegovim dotikom in mu poskušala omrežiti srce, vsak pa bi si želel izgovoriti njegov kultni stavek in nato rešiti svet. In po skoraj triletnem premoru bo čez skoraj natanko eno leto, da zaznamuje 50-letnico rojstva filmskega Bonda, na velika platna prišel zdaj že 23. film ene najuspešnejših franšiz vseh časov, ki je prinesla v blagajne že skoraj 11,7 milijarde ameriških dolarjev.
Prvi španski oskar
Ustvarjalci sicer molčijo. A v še tako skrbno varovani skrivnosti, kot je novi film o agentu z licenco za ubijanje, se pojavijo razpoke. Čeprav se o njem uradno še vedno govori kot o filmu Bond 23, naj bi težka odločitev vendar že padla, naslov pa naj bi se glasil Skyfall. Kratko in jedrnato, kar veselo pozdravlja že mnogo filmskih kritikov in piscev, saj naj bi v tem odzvanjala Flemingova tradicija in duh najuspešnejših filmov kultne sage, kot so bili, denimo, Dr. No, Goldfinger in Thunderball. Začetno sceno, ki nas bo potegnila v svet vohunstva, bodo menda snemali v Istanbulu, eksplozivni konec pa v bližini škotskega gradu Duntrune, doma Jamesovih prednikov, kjer naj bi dokončno obračunal z zlikovci.
In če bo Javier Bardem, ki bo upodobili glavnega zlobneža, vsaj približno tako zlovešč, kot je bil kot sociopatski morilec v filmu Ni prostora za starce (No country for old men), bo imel Bond polne roke dela. »Dinamika filma bo drugačna kot doslej. Igram sicer Bondovega nasprotnika, kar pa ni tako jasno in enoznačno kot v predhodnih filmih,« je dejal zvezdnik, ki je leta 2007 kot prvi španski igralec prejel oskarja za najboljšo moško stransko vlogo in svojega navdušenja ob novi vlogi nikakor ne more skriti. Že kot deček je namreč s starši hodil v kino in si ogledal vse filme o britanskem vohunu, zdaj pa se mu bo lahko postavil ob bok – ali bolje, nasproti – kot že ikonski zlobnež, ki je skoraj tako močan magnet za gledalce kot glavni junak.
Ljubica bo Francozinja
Dvaindvajset filmov in šest moških, ki so imeli čast stopiti v kožo enega najslavnejših filmskih likov. Agentov smoking, ki nikoli ni daleč od kozarčka martinija, si bo zdaj že tretjič oblekel modrooki Daniel Craig, znova pa ga bo s trdo roko vodje britanske obveščevalne službe MI6 usmerjala Judy Dench. Kot zvesta Miss Moneypenny, ki si sicer nikoli ni prislužila laskavega naziva Bondovega dekleta, čeprav se med njima krešejo iskrice, se bo pojavila Naomi Harris, medtem ko vlogi Helen McCrory in Bena Whishawa še nista znani. Seveda pa Bond ne bi bil James Bond, če se mu ne bi pridružila tudi poželenja vredna lepotica, ki mu bo verjetno prej ali slej grela rjuhe. Tokrat bo njegovo zanimanje vzbudila francoska krasotica Berenice Marlohe, zunaj meja svoje države sicer dokaj neznana igralka, ki pa jo bo njen filmski prvenec v angleškem jeziku gotovo postavil na zemljevid svetovno znanih lepotic. To je, konec koncev, neizbežna usoda Bondovih deklet.
