Gostilna Bon Jovija z jedilnikom brez cen

Sam pomaga kot pomivalec posode, saj se ne znajde dobro za štedilnikom.

Objavljeno
27. oktober 2011 16.47
Posodobljeno
28. oktober 2011 07.00
T. P.
T. P.

Vsakdo zasluži življenje, dostojno človeka. Vsakdo zasluži streho nad glavo in poln želodec, ki ne tuli v agoniji lakote. Pa vendar, revščina se zaostruje, vse več ljudi pa životari na socialnem robu. In medtem ko po našem planetu klijejo zametki revolucij za boljši jutri, je Jon Bon Jovi napravil majhen korak, s katerim želi izboljšati kakovost življenja tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. Že pred petimi leti je namreč ustanovil Jon Bon Jovi Soul Foundation, ki poskuša z inovativnimi prijemi pretrgati začarani krog revščine in brezdomstva v Združenih državah Amerike, zdaj pa je s svojo dobrodelno nepridobitno organizacijo postavil nov kamen. Odprla so se namreč vrata restavracije Soul Kitchen, v kateri za gurmanski, polnovreden obrok plačaš le toliko, kolikor lahko. Ali pa povrneš z delom v kuhinji ali kot prostovoljec pri drugih družbenokoristnih delih.

Za vse denarnice

»Dejstvo, da se vsak šesti Američan v posteljo odpravi lačen, me je pretreslo,« je dejal pevec in takoj zavihal rokave. Z ženo Dorotheo sta na newjerseyjskem samoupravnem območju Red Bank, kjer si je pevec ustvaril življenje pred skoraj tremi desetletji, že pred dvema letoma uvedla petkove večerje na različnih lokacijah, od lokalne cerkve do prostorov, kamor so po krožnik juhe prišli brezdomci; le da jih je tedaj pričakal razkošen obrok, za katerega pa so družine plačale le toliko, kolikor so si lahko privoščile, ali pa so pomagale pri delu v kuhinji. »Večeri, ko se vsa družina usede k dobremu obroku, pri čemer mami ni treba kuhati, očetu pa pomivati, so eni lepših skupnih trenutkov,« je dejal rockerski lepotec, ki se mu je s priljubljenostjo sprva sicer majhnega projekta porodila ideja o stalni restavraciji, iz katere pa ljudje ne bi prišli s povsem praznimi žepi. Razen, seveda, če si to lahko privoščijo.

Plačaš, kolikor lahko

In po enem letu trdega dela ter vloženega četrt milijona ameriških dolarjev je v New Jerseyju ob glavni železniški postaji na stežaj odprla vrata prva restavracija, ki jo subvencionira pevčev sklad. »To ni kuhinja za reveže, kjer dobiš zgolj juho ali pa hamburger in pomfri. Je restavracija z lepim ambientom, kjer v prijetnem vzdušju poješ zdrav, hranljiv obrok,« je dejal o restavraciji, kjer med drugim postrežejo tudi soma s fižolom in z rižem, piščančje prsi ali lososa z žara, k jedem pa priložijo zelenjavo in sveža zelišča, ki večinoma zrastejo kar na vrtu ob restavraciji.

»Na jedilnem listu ni cen. Plačaš, kolikor lahko in kolikor se ti obrok zdi vreden. Če pa si tega ne moreš privoščiti, brišeš mize, pomivaš posodo, pomagaš kuharju ali pa se kot prostovoljec priključiš kateremu od družbenokoristnih projektov.« Nihče, željan toplega obroka, ne bo zavrnjen. A plačal ga bo tako, kot lahko, četudi z delom. »Tako bodo ljudje namreč obdržali dostojanstvo, saj ne bodo sprejemali miloščine. Hkrati pa se bodo počutili kot del širše skupnosti, ki ji je mar za vsakega posebej.« Kdor pa ima pod palcem malce več, lahko pusti tudi bistveno višji znesek in tako pomaga pri podpiranju tega projekta.

Katastrofalni kuhar

Rockerski maček, ki si je s svojo glasbeno skupino in zaslužkom 125 milijonov dolarjev lani prislužil mesto drugega najbogatejšega benda, trenutno piše pesmi za nov album, navdih pa črpa prav iz tega, kar mu v zadnjih letih tako zaposluje misli in prosti čas – ekonomska kriza in boj ljudi, da iz meseca v mesec preživijo. A čeprav glasbene kariere ni postavil na stranski tir, poskuša po svojih najboljših močeh pomagati tudi pri novem projektu, v Kuhinji z dušo. V preteklih mesecih je namreč vsaj enkrat na teden zavihal rokave in se spoprijel z umazano posodo, česar ne namerava opustiti niti zdaj. »V prvi vrsti pomivam umazano posodo in resnično uživam v tem. Poleg tega pa se za štedilnikom nikakor ne znajdem, kot kuhar sem katastrofalen,« je o svojih gospodinjskih sposobnostih dejal Jon, ki je navdušen nad tem, da krožniki večinoma pridejo do njega polizani skoraj do čistega. »In to pove ogromno o naših jedeh.«