Pleše, vidi le oblike

Glasbenik Apl.de.Ap, raper, producent, didžej ter član skupine Black Eyed Peas, je ameriški reviji People razkril, da je skoraj slep, a ga to ne ovira v glasbenem svetu. Trpi za redko boleznijo, ki prizadene vid, imenovano nistagmus, pri kateri gre za nehotene ritmične gibe zrkel, zaradi česar bolnik vidi le močno zamegljeno sliko, povrhu pa je glasbenik še zelo kratkoviden, njegova dioptrija je kar –11!

Tako rekoč velja za slepega, saj mu ne morejo veliko pomagati še tako dobre leče, a kljub temu je odločen, da bo živel polno življenje in ustvarjal dobro glasbo. Vendar ni bil vedno tako optimističen, preden je odkril hip hop, je povedal, je imel občutek, da ne bo nikoli v življenju nič dosegel, da ne bo dokončal niti ene stvari. Zdaj je celo sam presenečen nad dosežki, pohvalami in nagradami, ki jih prejema za svoje delo. Med odraščanjem na Filipinih, kjer je bil rojen, je bil namreč velikokrat na robu obupa; sošolci so ga zbadali zaradi očal z zelo debelimi stekli, učitelji pa silili v glasno branje pred razredom, ko je moral knjigo držati tako blizu oči, da se je je dotikal z nosom. Čeprav ga je mama vedno spodbujala, pa je ves njen trud podrla neka učiteljica, ki mu je večkrat jasno povedala, da se nikoli ne bo mogel z ničimer pohvaliti, mladi Allan Pineda Lindo Jr., kakor je njegovo pravo ime, pa je zato dolgo dvomil o sebi in svojih sposobnostih.

V najstniških letih se mu je življenje drastično spremenilo, saj je prek organizacije, ko pomaga tako ali drugače prikrajšanim otrokom, spoznal Joeja Bena Hudgensa iz Kalifornije, nekakšnega botra na daljavo. Ta se je kmalu odločil, da bo Allana odpeljal v ZDA, da mu bodo tamkajšnji zdravniki lahko pomagali pri njegovi bolezni, tam pa je kmalu spoznal Williama Adamsa, ki je zdaj bolj znan kot Will.i.am, prav tako član skupine Black Eyed Peas, in ki je bil navdušen nad njegovo nadarjenostjo za ples in pisanje besedil.

In kako lahko nekdo, ki ne vidi, pride to šestih grammyjev, nastopa na odru in vrti glasbo? »Ko plešem, si vse gibe oziroma sebe predstavljam v mislih,« je pojasnil 36-letnik. Največ truda in časa mu seveda vzamejo vaje, na katerih vsako koreografijo, ki jo ima skupina, ponovi veliko večkrat kot preostali, vsak gib najprej naredi počasi, potem pa ga izpopolnjuje, da je na odru videti usklajen z drugimi člani. Zaveda se, da veliko dolguje tudi drugim, ki delajo z njim, denimo stilistu, potrpežljivemu koreografu in preostalim, ki mu svetujejo in pomagajo pri povsem vsakdanjih rečeh.

Tudi kadar ima kontaktne leče – temna sončna očala so njegov zaščitni znak –, vidi le oblike, napis denimo na steklenici vode pa lahko prebere le, če ga ima povsem blizu oči.