Cime lopovom ne daje denarja

Brane Oblak se spominja, da je Cime omenjal neko izsiljevanje.

Objavljeno
16. februar 2011 18.53
Mitja Felc
Mitja Felc
LJUBLJANA – Na tukajšnjem okrožnem sodišču se nadaljuje proces proti Dušanu Djuriću, ki mu tožilstvo očita, da je pred leti poskušal izsiljevati znanega slovenskega nogometaša Sebastjana Cimirotiča. Obtoženi vse zanika in vztraja, da je ravno obratno, da je njega Cimirotič prinesel naokoli in mu je dolžan denar. Navrgel je, da mu je uredil sanjsko pogodbo v južnokorejskem klubu Incheon United, Cime pa da ga je izigral. Potem ko je navedbe iz obtožnice potrdil tudi nogometašev oče Mehmed, je pred časom spregovoril še Cime. »Počutil sem se prestrašenega, ogroženega, bal sem se za svoje življenje, zato sem vse skupaj tudi prijavil policiji,« je povedal pred senatom, ki mu predseduje Srečko Škerbec. Čeprav je Djurić, ki že nekaj časa živi v Rusiji, do zdaj vedno sedel na zatožno klop, je izostal ravno tisti dan, ko je pričal Cime.

Vse se je začelo leta 2005 in morebiti je bilo res videti sanjsko, a se je končalo tako, da jo je znani nogometaš prav na hitro popihal iz Južne Koreje, v zgodbo pa so se kmalu vpletli še kriminalisti. Kot so takrat poročali mediji, naj bi Cimirotič za dveletno pogodbo prejel dva milijona ameriških dolarjev, a se je ujel v lovke nogometne mafije. V obtožnici piše, da je Djurić, ki je bil Cimetov menedžer, z resnimi grožnjami po telefonu in SMS-sporočilih zahteval 150.000 dolarjev. Ne le da je grozil njemu, tudi na njegovega očeta se je spravil, je prepričan tožilec Primož Suknaič. Djurić se brani, da nikoli ni grozil. Pravi, da je Cimirotič od korejskega kluba dobil 100.000 dolarjev, ki bi jih moral dati njemu za posredovanje. A denarja ni bilo, namesto tega je dobil SMS-sporočilo, da denarja lopovom ne daje.

Cimirotič je na sodišču še enkrat ponovil, da so mu grozili in ga izsiljevali. Vse se je začelo že v Koreji, saj so takrat deževala prva sporočila, na katerih so bile zapisane številke nekih bančnih računov. A tudi po vrnitvi v Sloveniji se grožnje, te so menda prihajale celo iz več držav, niso končale. O zgodbi iz leta 2005 je povedal, da mu je prestop urejal Fahrija Šekularac. Njemu je, čeprav nista imela pogodbe, le ustni dogovor, za opravljeno delo tudi plačal. Šekularac bi moral biti po dogovoru prisoten ob podpisu pogodbe z nogometnim moštvom Incheon United, a se je zapletlo, ko je bil v streljanju v Beogradu hudo ranjen njegov sin, zato mu je bilo rečeno, da ga bo spremljal Djurić. Z njim, kot pravi, ni podpisal nobene pogodbe o zastopanju. Grafologinja je sicer ugotovila, da je njegov podpis na dveh pogodbah, vendar za eno pravi, da jo vidi prvič, druga pa ni nič vredna. Za pogodbo (v angleškem jeziku), kjer piše, da je Djurić njegov zastopnik za obdobje dveh let in da je upravičen do desetodstotne provizije, je dejal, da je ne pozna. Priznal pa je, da je podpisal pogodbo v srbskem jeziku, za obdobje poldrugega meseca, prav tako z desetodstotno provizijo. Ker je tožilec prepričan, da Djurić »opleta« s ponarejenimi dokumenti, je spisal še novo točko obtožnice zaradi ponarejanja uradnih listin.

Spregovoril je tudi nekdanji selektor izbranih slovenskih nogometašev Brane Oblak. Spominja se, da je Cimirotič pred reprezentančno tekmo s Škotsko omenjal nekakšno grožnjo prek SMS-sporočil. »Vprašal sem ga, ali bo sploh lahko igral, in je zatrdil, da lahko. Postavil sem ga v začetno enajsterico, a ker je igral slabo, sem ga zamenjal že po prvem polčasu.« Sam od sebe je navrgel še, da niti ni najbolj verjel, da mu res grozijo. »Pri njem nikoli ne veš, kaj dejansko misli,« ga je opisal.

Sodišče bo iskanje resnice nadaljevalo prihodnji mesec.