Izsiljevalcu je poslal štiri krogle v hrbet

Skoraj neprišteven je zato pred viškim lokalom Skay bar umoril Gafarja Džuzdanovića.

Objavljeno
12. oktober 2011 22.11
Posodobljeno
13. oktober 2011 08.00
Bostjan Celec
Bostjan Celec
LJUBLJANA – Osemnajst ljudi je letos na Slovenskem postalo žrtev morilcev, zaradi ene od njih je včeraj stekel postopek na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. Umora oziroma uboja, ki se je zgodil v ponedeljek, 13. junija, okrog pol četrte ure popoldan pred Skay barom na ljubljanski Viški cesti se spominja najemnica tega lokala Nastja S., ki je tistega popoldneva delala za točilnim pultom: »Pripeljal se je siv avto. Kakšnih 10 minut pozneje sem zagledala, da izza vogala prihaja naša stalna stranka Mare. Človeku v avtu je nakazal, naj izstopi. Pričakovala sem, da bosta prišla noter. Sedela sem in gledala televizijo. Ni minilo pet minut, ko je počilo. Prvič, drugič, tretjič, četrtič.«

Nesrečni ponedeljek


Marko Zupanec, star je 39 let, je zločin priznal že na policiji in v sodni preiskavi, zdaj je besede priznanja izrekel tudi pred sodnico Katarino Turk Lukan, čeprav je v isti sapi navrgel tudi, da se sploh ne spomni, kako je 52-letnika spravil s sveta. »Tistega nesrečnega ponedeljka sva se dobila pred lokalom, prej sem spil dva litra vina, tako sem se bal. Moral sem priti, saj mi je po telefonu rekel, da bom invalid ali mrtev, če me ne bo. S sabo sem imel tisto nesrečno pištolo, ki sem jo dva meseca prej kupil od neznanca. Ko je stopil iz avta, sem šel za njim. Potem pa sem se znašel v lokalu in sem prosil natakarico, naj pokliče policijo.«

Kaj se je dogajalo med luknjo v spominu, smo izvedeli iz obtožbe, po kateri mu zaradi uboja preti do 15 let zapora. »... je obtožen, da je s pištolo neznane znamke večkrat streljal na Gafarja Džuzdanovića, ki je izkrvavel zaradi štirih strelnih ran v hrbtu, ena krogla pa mu je obstrelila roko. To je storil pijan, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in v čustvenem afektu zaradi dolgotrajne stiske.«

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Papak, ničesar ne dobiš«