Kdo je oropal sefe SKB in kaj so iz njih odnesli?

So imeli informatorji verodostojne podatke o storilcih?

Objavljeno
01. november 2011 17.23
Posodobljeno
02. november 2011 07.30
Vojko Zakrajšek
Vojko Zakrajšek

LJUBLJANA – Največji bančni rop pri nas praznuje šesto obletnico, o kriminalistični preiskavi oziroma o storilcih in o višini plena, ki so ga odnesli, pa še vedno ne moremo zapisati nič novega.

Intenziva preiskava poteka že šest let

Policija iz leta v leto javnosti pošilja enaka uradna sporočila, ki govorijo o intenzivni preiskavi, da kriminalisti vsak dan izvajajo različne operativne naloge, da bi odkrili in prijeli storilce kaznivega dejanja. Prav tako skopo je tožilstvo, ki usmerja in koordinira delo kriminalistov. Medtem je SKB banka skoraj vsem oškodovancem povrnila škodo, nekaj imetnikov sefov pa je še vedno nedosegljivih oziroma neznanih.

Rop stoletja pri nas, kot so ga mnogi poimenovali, se je zgodil v noči na 1. november 2005, ko so neznani in odlično organizirani vlomilci vstopili v prostore trezorjev banke SKB na Slovenski cesti v središču Ljubljane in odprli 427 sefov.

Kot je znano, so očitno dobro obveščeni in z razmerami v depotni hiši seznanjeni storilci izkoristili vse šibke točke varovanja. V noči na 1. november so oboroženi vstopili v prostore SKB, onesposobili oba varnostnika zasebne agencije PCA in se lotili dela. Sedem dolgih nočnih ur so nemoteno vdirali v sefe.

Storilce naj bi posnele varnostne kamere ob vhodu, toda posnetki so bili pravzaprav neuporabni, ker so bili slabi. Njihovo sedemurno brskanje po dragocenostih iz sefov naj bi kamere tudi posnele, toda vlomilci so odnesli in uničili trdi disk iz varnostne sobe. Zaradi vseh teh okoliščin je policiji uspelo sestaviti le nekakšen približek fotorobota enega od storilcev.

Kako so storilci nadaljevali pot, oprtani z dragocenostmi, se ne ve

Po opravljenem delu so se roparji odpeljali z dvema avtomobiloma, dostavnim fiatom fiorinom, ki so ga pozneje našli zažganega v kamnolomu pri Orlah, in črno kio sephio, ki so jo kmalu po obvestilu o ropu odkrili pod avtocestnim nadvozom na Dolenjski cesti. Obstajajo domneve, da je šlo za namerno puščeno zavajajočo sled. Kako so storilci nadaljevali pot, oprtani z dragocenostmi, je skrivnost.

Kolikšen je bil njihov izplen, pravzaprav do dandanes ni natančno znano, ve se le, da so odnesli veliko zlatnine, denarja v različnih valutah, vrednostne papirje in – to je največja neznanka – verjetno je šel z roparji tudi marsikateri dragoceni dokument, ki bi lahko bil predmet izsiljevanja. O vrednosti izplena so sicer krožile različne številke, od nekaj milijonov evrov do prav vrtoglavih vsot.

Cel kup napak pri varnosti

Šele po ropu so prišle na dan vse varnostne šlamparije, ki so storilcem olajševale drzni podvig. Policija je bila namreč o vlomu obveščena šele v jutranjih urah, torej precej po tem, ko so roparji odpirali in praznili sefe, o katerih naj bi imeli natančne podatke. Opremljeni naj bi bili s seznami lastnikov, ki so hranili dragocenejše predmete v sefih.

Kot rečeno, sistem varovanja sploh ni deloval, saj ni predvidel dodatne komunikacije navzven, če bi šlo kaj narobe. Predvsem pa oba varnostnika hkrati nikakor ne bi smela biti v istem prostoru. V času ropa bi eden od njiju moral biti na obhodu, a sta bila ob ropu po naključju oba v istem prostoru. Je šlo res za naključje? Imajo morda prav tisti, ki trdijo, da brez notranjega sodelavca ali sodelavcev veliki rop ne bi bil izvedljiv? Poznavalci pravijo, da to gotovo drži, morda pa preiskava sploh nikoli ne bo dala odgovora na to vprašanje.

O storilcih

Po ropu, ki je dvignil na noge vso slovensko policijo, so se pojavili namigi o storilcih, oglašali so se ljudje, ki so trdili, da imajo operativno zanimive podatke.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: S shranjenimi SMS-sporočili in GSM-številkami so nam dokazovali, da stiki z našimi kriminalisti res obstajajo. Kot zanimivost dodajmo, da je v času našega srečanja v Zagrebu na informatorjev GSM prispelo sporočilo z vprašanjem, ali je on o ropu govoril z novinarji v Sloveniji!