Kdo je Smailja odvrgel na smetišču?

Morilca do danes še vedno niso odkrili.

Objavljeno
15. november 2011 19.43
Posodobljeno
16. november 2011 21.45
Vojko Zakrajšek
Vojko Zakrajšek

PREVOJE – Štiri leta in pol po srhljivi najdbi človeškega okostja ob gozdni cesti od Loke pri Mengšu proti Dobenu še vedno ostaja skrivnost, kako se je znašlo na smetišču. Tako zgodba o skrivnostnem izginotju Smailja Etemaja iz Prevoj, čigar truplo so našli šele tri leta in pol po pogrešanju, kljub obširni preiskavi še ni dobila epiloga.

Morilca do danes še vedno niso odkrili

Odgovor na vprašanje, kdo je storilec oziroma so storilci, ki so zagrešili grozljivo dejanje, svojci še čakajo.

Okostje so našli 21. aprila 2007. Šele po nekaj dneh so uradno potrdili identiteto pokojnega: šlo je za tri leta in pol pogrešanega Smailja Etemaja iz Prevoj. Potrdili so tudi, da je bil umorjen.

Čeprav so se takoj po najdbi razširile govorice, da so našli truplo pogrešanega Etemaja, tega na policiji sprva niso niti potrdili niti zanikali. Tiste dni so tako rekoč vsi domačini vedeli za najdbo okostja pod Dobenim in vsi so izgovarjali ime sokrajana Etemaja, za katerega je bilo znano, da je 26. novembra 2003 nenadoma skrivnostno izginil. Na vprašanje, od kod podatek, da so res našli Etemajevo truplo, so odgovarjali: »Vsi to govorijo, že ves teden se pogovori sučejo okrog tega primera.«

Tri leta in pol negotovosti

Pri družini Etemaj so v času, ko še ni bila potrjena identiteta okostja, s strahom čakali na rezultate identifikacijskega postopka. Do tedaj so že tri leta in pol živeli v negotovosti. Smailjeva žena Angelca in sin Aleš z družino so ves čas upali, da se bo mož in oče od nekod pojavil. Ker so tudi oni lahko sledili le govoricam, jim pač ni preostalo drugega kot počakati na izsledke obdukcije. So pa izrazili začudenje, češ, kdo je tako hitro razširil govorice, da so našli prav Smailja Etemaja, ko vendar še nič ni bilo jasno in niti policija tega ni vedela.

Drugače pa je bilo v Prevojah med domačini. Kot rečeno se je ljudski glas hitro razširil in vrstili so se ugibanja in domneve, kaj tiči za še vedno skrivnostno zgodbo. »Je res, da je bil umorjen?« so spraševali in v isti sapi povedali, kaj vse so slišali od drugih ljudi; da naj bi občan po naključju naletel na truplo, ki naj bi bilo razsekano na kose, da naj bi bili deli telesa spravljeni v plastičnih vrečah, da je iz zemlje na smetišču pod Dobenim molela človeška roka! In prav vsi so se spominjali časa izpred treh let in pol, ko je Smailj Etemaj nenadoma izginil in se ni več vrnil.

Skrivnostno izginotje

Že po njegovem izginotju je bilo mogoče slišati vse mogoče govorice. Nekateri so razglašali, da je storil samomor, drugi so že takrat trdili, da je bil najverjetneje umorjen. Nihče pa ni znal odgovoriti, kakšen naj bi bil motiv za zločin. Edino pojasnilo je bilo, da pač živimo v takšnem krutem svetu. »Za Etemaja ne bi mogli reči, da je bil vpleten v nečedne posle. Družino poznamo, žena je domačinka in radi so se imeli. Možakar je lepo skrbel zanje, bil je podjeten in poslovno uspešen človek.«

Kakorkoli, na policijskem seznamu pogrešanih je bilo v času najdbe okostja še vedno tudi ime Smailj Etemaj. Uradni podatki so povedali, da je bil rojen februarja 1949, da je bil močne postave, črnih las in temnih oči. Pri okoliščinah njegovega izginotja je pisalo: 26. novembra 2003 je ob 13. uri odšel iz gostišča Adam Ravbar neznano kam. To je bilo vse.

Od šestnajstega leta živel v Sloveniji

Etemaj, sicer rojen na Kosovu, je od šestnajstega leta živel v Sloveniji. Tu si je ustvaril družino, rodila sta se sin in hči. Izkazal se je kot izjemno delaven in podjeten človek, bil je uspešen v poslih. Sčasoma je v Domžalah odprl gostinski lokal Martinec, ki ga je pred izginotjem dal v najem. V času izginotja je bil še vedno lastnik lokala, vendar njegovi najbližji od tega niso imeli nobene koristi, kajti imetje je bilo potem, ko so ga razglasili za pogrešano osebo, blokirano.

Domačini v Prevojah so povedali, da je družina vse od izginotja preživljala težka leta negotovosti. Etemajeva žena Angelca naj bi v pogovorih večkrat omenila, da bi bila mirnejša, če bi vsaj vedela, kaj se je zgodilo z možem. Namesto tega je morala poslušati različne govorice, tudi natolcevanja, od samomora do tega, da je mož zbežal v tujino.

Potrjena nasilna smrt

Prve izjave pooblaščenih oseb po najdbi ostankov so bile previdne. Že po prvem ogledu naj bi zaznali poškodbe kosti, ki so nakazovale oziroma napeljevale na sum, da je človek umrl nasilne smrti. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za sledi strelnih ran.

Ko so po nekaj dneh potrdili identiteto, je to pomenilo konec upanja za Etemajevo družino. Dotlej je vendarle potihem še tlelo: morda pa se bo Smailj od nekod prikazal.

Končno je družina dobila tudi uradno potrditev, da je bil Etemaj žrtev nasilnega dejanja, več informacij pa zaradi interesov preiskave ni bilo mogoče dobiti. V prvih dneh maja 2007 so se po letih negotovosti na pokopališču v Prevojah dokončno poslovili od Smailja Etemaja.

Uganke še niso razvozlali

Od tedaj je minilo štiri leta in pol. S skrivnostjo njegovega izginotja in smrti se preiskovalci baje še vedno ukvarjajo, a do danes, kot smo izvedeli, niso razvozlali uganke. Preiskava se bo verjetno nadaljevala, srhljiva zgodba pa bo bržkone ostala vsaj še nekaj časa nepojasnjena.

Najožji svojci, ki so si po izginotju najbolj želeli, da bi vsaj vedeli, ali je Etemaj živ ali mrtev, zdaj gojijo upanje, da bodo nekoč vendarle izvedeli tudi, kako in zakaj je moral umreti nasilne smrti.