Tiskane izdaje
MEŽICA – Že 116 dni je oče koroške deklice, okoli katere se je razvnela celo razprava v odboru državnega zbora, trdno za zapahi mariborskega zapora, ker naj bi svojo štiriletno hčerko protipravno skrival pred materjo. Toda zdaj je očetovima svetovalcema, psihologu Maticu Muncu in Nataliji Markač, dokončno prekipelo. Začela sta razkrivati dokaze, kaj vse je šlo narobe v postopku ugotavljanja, ali je deklico zares spolno zlorabljal dedek po materini strani. Potem ko so razkrili prvo serijo dokazov, ki so bili povezani predvsem z državnimi organi, sledi nova, še veliko hujša serija – prepisi grozovitih izpovedi komaj štiriletne deklice.
Dokazi na videoposnetkih
Kot nam je pojasnila Natalija Markač, so prepisi nastali iz zapisov dekličine babice (po očetovi strani): »Gre za prepise z videoposnetkov. Vse skupaj je zabeleženo tudi na cedejih in je bilo predano tudi policiji.« Prvi zapis babice, narejen aprila, objavljamo v celoti, brez kakršne koli cenzure: »Popoldne je bila pri nama v dnevni sobi in igrali smo se in plesali in peli. Bila je zelo razigrana, letala je in plesala ter pela, pa sem videla, da ji je vroče in sem ji zamenjala hlače, ki so bile debele. Med preoblačenjem je sama začela, kot bi mi tožila, da tam pa nima nič, ne hlač in ne hlačk, pa me zebe, oni pa me slikajo. Možu namignem za kamero, in ko jo ta prinese, se vidno vznemiri in pomakne bliže k meni in začne: 'Kaj bo babi, kaj bo?' Odgovorim ji, da popolnoma nič, ravno tako pa tudi mož, in da je kamero prinesel samo na mizo, da bo tam, saj imamo vendar tam dovolj prostora, ko pa je miza skoraj prazna.«
Sum spolne zlorabe
Toda najhuje šele prihaja: »Ko nekako napetost pri njej mine in vidim, da se je nekako sprostila, jo vprašam, kaj je mislila, ko je deda dal kamero na mizo. Pove, da je mislila, da bo morala pokazati piško in dol leči. Tako, da ni videla, sem pritisnila gumb na kameri, prej si nisem upala, da je ne bi zmotila. Mož je bil v kuhinji, ko ona pove, da je bila z XY (ime je znano uredništvu, op. p.) in da ni imela gor ne hlač ne hlačk. Pokazala je, kako je napol sede najprej in nato leže ležala na tleh z razkrečenimi nogami, in da XY se ni pogovarjal, je pa pihal in to še večkrat ponovi. Ko ji rečem, naj se točno spomni kako, to še huje ponazori. Zdi se mi nekam, kot bi bila nervozna, tako se je prestavljala, večkrat si je podrgnila roko ob telo, kot bi si jo brisala in me bežno pogledala mogoče le za trenutek. K meni se je obrnila šele, ko je rekla: 'Babi, kakat'. Razigranost je minila in bila je, kot bi bila potrta. Hotela je v naročje, se stiskati in božati, kot da je čar razigranosti minil.«
Zapis, ki tudi največjega laika predrami, da je treba sum o morebitni spolni zlorabi deklice raziskati. In to nemudoma. Podobnih zapisov je še veliko, eden izmed teh je nastal, ko je nesrečna deklica precej časa sedela na straniščni školjki. »Povprašam jo, če je že gotova, da bi obrisali tico (narečni izraz za žensko splovilo, op. p.). Kar naenkrat reče in pokaže z rokami, da ima XY tako dolgega lulija. Vprašam jo, kaj pa je to. Pa mi odgovori, ja, luli. XY ima lulija, je moški, jaz pa tico. Si ga potegne (ali mogoče je rekla nategne, nisem je dobro razumela). Vprašam, kako pa to veš. A reče, da ga je mami dal na zize in na hrbet. Nisem imela kamere in nisem mogla posneti, pozneje noče več govoriti o tem, se naredi gluho.«
Rešitev na obzorju?
Obenem sta Munc in Markačeva v imenu dekličinega očeta vložila še kazenske ovadbe zoper tožilca Silvo Cepec in Iva Šumeta ter zoper mater nič dolžne in nič krive deklice. Tej očitajo, da je s krivo ovadbo poskrbela, da je oče sploh pristal v priporu. »Če si dekličina mama ne bi izmislila izjave, ki naj bi jo podal oče, da je deklica zaprta v sobi, da ne hodi nikamor med ljudi, da ne hodi v vrtec, potem zagotovo ne bi pristal v priporu. Če ta dekličina pričanja niso posledica spolne zlorabe, posledica česa pa potem so? To je treba ugotoviti. Vsi se strinjamo, da bodo o tem morali odločati tuji izvedenci. Če smo lahko v primeru Kamenik plačali nekaj izvedencev, ki so ugotavljali skladnost čevljev z odtisi na kraju zločina, potem bomo angažirali še enega izvedenca za štiriletno punčko,« je odločna Natalija Markač, ki je skozi podobno življenjsko kalvarijo z otroki morala tudi sama.
Stvari se kljub nesoglasju vendarle premikajo z mrtve točke. Po zadnjem srečanju pooblaščencev vpletenih staršev so se dogovorili za delno popuščanje. Tako naj bi se v prihodnjih dneh stranke srečale pri varuhu človekovih pravic. Podan predpogoj naj bi bil, da bo govor le o razjasnitvi domnevne spolne zlorabe, medtem ko naj bi za strpen dialog poskrbel varuh s svojo avtoriteto. Neuradno smo izvedeli, da sta obe strani vendarle spoznali, da bo potrebno za rešitev težav obojestransko popuščanje. Morda pa bo zgodba vendarle imela srečen konec. Slabi štirje meseci, kolikor je že za zapahi, naj bi na zdravju nesrečnega očeta pustili posledice. »Njegova morala je na tleh,« so nam dejali ljudje, ki ga obiskujejo.
